C tednik – za vsakogar nekaj

Zmanjšan format, pestrejša vsebina (uveden p.p. 161 – pisma bralcev) in izhajanje ob četrtkih (prej ob petkih), s tem so skušali snovalci ted­nika ustvariti časopis, ki bi odražal čas in prostor, v katerem izhaja in bi bilo zato v njem za vsakogar nekaj. Hkrati so se pri tedniku odločili, da svoje storitve ponudijo tudi v Zasavju. Odločitev je bila pogojena z »geografsko bližino in seveda željo, da bi pridobili nove bralce«.
Spomladi 1967 je bilo sklenjeno so­delovanje med Vestnikom in Tedni­kom. Skupne strani so vsebovale ak­tualne gospodarske in družbene prob­leme, notranjo in zunanjo politiko ter intervjuje in reportaže. Tovrstno so­delovanje jim je omogočila tudi ti­skarna ČP Delo v Ljubljani, ki jim je s tehnično pomočjo pomagala doseči večjo kakovost, predvsem pa zmanj­šanje stroškov. Hkrati s tem projek­tom je bilo v okviru enotne redakcije oblikovano tudi dopisništvo Dela, ki je v svoji drugi izdaji uvedlo poseb­no celjsko stran.
Uredništvu celjskega ča­snika je uspelo skoraj neverjetno: nakla­da se je dvignila na 19.300 izvodov, pri čemer so imele zasluge tu­di tri zasavske občine (Hrastnik, Tr­bovlje in Zagorje), ki so odkupile te­densko po 3.000 izvodov. Vendar – ve­selje ni trajalo dolgo. Zaradi dokaj ne­atraktivnega  načina pisanja in revirjem posvečenih strani (vsebi­no so določali v političnem aktivu re­virskih političnih organizacij) je na­ročniška mreža v tem delu skoraj po­vsem usahnila. Po izteku pogodbe, ki se je nanašala na plačevanje omenjenih 3.000 izvo­dov, je Celjski v letu 1968 ostal le še pri nakladi 16.000 izvodov.