Cilenšek blagoslovil novi razgledni stolp na Boču, 1930

Lotila se je dela letošnjo pomlad (1930) in je najprej zgradila, oziroma popravila dvoje poti na vrh (984 m). Prva pot vodi iz Poljčan mimo »Lenartovega križa« kako poldrugo uro do vrha in je zelo lahka. Druga, nanovo zgrajena, vodi 3/4 ure do Sv. Miklavža in 3/4 ure do stolpa in je v drugem delu malo strma.

Ker je bil Boč na vrhu ves zarasel s košatimi bukvami, ki so jemale vsak razgled, je podružnica sklenila postaviti 20 m visok razgledni stolp. Ta stolp danes lepo vidiš iz vlaka proti postaji Poljčane. Od zgodnje pomladi dalje so člani vršili kuluk, podirali drevje in spravljali material na vrh. Les so dali na razpolago studeniški samostan ter gg. Zalokar in Kobale. Česar ni opravila požrtvovalnost »kulukarjev«, to so izvršili potrpežljivi bosanski konjički g. Jezerkoviča. Kako težavno je bilo spravljanje vsega potrebnega na vrh, jo razvidno iz tega, da so macesni, ki tvorijo stebre stolpa, dolgi nad 20 m in razmerno debeli, da je bilo treba razen teh še 30 kubičnih metrov lesa in da so morali nositi vso vodo za beton iz doline. Neupogljiva energija odbora (zlasti gg. Ritonja, Zeilhoferja in Fišingerja) pa je dosegla nenavadno lep uspeh, da je stolp sredi junija že stal.

Načrt za stolp je napravil g. odbornik Šerbec, izvršilo pa je delo stavbno podjetje Špes iz Maribora. V močnih betonskih podstavkih so pritrjeni štirje ma­cesni, ki oklepajo 4 etaže in nosijo prostorno razgledno ploščad z ograjo. Z vrha stolpa se nudi prelep razgled. Predvsem so razprostira pred teboj prijazna Dra­vinjska dolina z belimi cestami in mičnimi vasicami. Ob lepem vremenu pa se vidi proti severu, razen Pohorja, preko Maribora srednjo in celo severnoštajersko gorovje, proti vzhodu vse Prekmurje, na jug daleč v Hrvatsko, proti zapadu pa Celjsko pogorje in Savinjske planine. Malo je tako razmeroma nizkih hribov, od­koder bi bil tako bogat razgled.

Stroške za zgradnjo stolpa, ki znašajo z adaptacijo potov vred 52.341 Din, je krila podružnica deloma iz podpor, med katerimi jo omeniti denarna zavoda: Posojilnico v Mariboru in v Slov. Bistrici ter kr. bansko upravo v Ljubljani, de­loma iz prireditev, nekaj pa še čaka na boljše čase. Denar je dala na razpolago Posojilnica v Poljčanah.

Komisionelni ogled stolpa se je izvršil dne 15. junija, teden pozneje pa ga je slovesno blagoslovil podpredsednik podružnice, znani pla­ninec, Lojze Cilenšek, župnik v Poljčanah. Vkljub izrednemu občnemu zboru Slov. Plan. Društva v Ljubljani so prišli na slovesnost delegati iz Maribora, Konjic, Slov. Bistrice, Rogaške Slatine, ki so v svojih govorih čestitali Poljčanski podruž­nici. V imenu domačinov je spregovoril poljčanski rojak, prof. Rezzman iz Ma­ribora in je v pesniško zanosnem govoru pozival navzoče ljudstvo, ki se ga je zbralo blizu 2000, da mu bodi Boč s stolpom v ponos, v pošteno veselje in glasnik domovinske ljubezni. Bodril je domačine tako: »Kakor Mojzes na goro Sinajsko, kakor apostoli na Tabor in goro blagrov, smo prihiteli danes na našo goro, na Boč, da slišimo glas, ki se ne sliši ob ropotu strojev, ne v smehu pustega veseljačenja, glas naše gore, staročastitega Boča.«

»Krono smo mu danes posadili na glavo, blagoslovljen je njegov kameniti vrh, blagoslovljen tudi ves vaš neizmerni trud in napor, da ste dosegli veselje današnjega dne. Blagoslovljene so vaše potne srage, vaši koraki, ko ste prihajali gradit razgledni stolp. Ali ni v tem blagoslovu častno izpričevalo, da živi v vas duh nesebičnega, požrtvovalnega Slovenca, ki tako ljubi svoje planine, ki jih tolikrat opeva v svojih pesmih? Stotine rok je delalo, drugi so žrtvovali imetje, skupno delo pa je rodilo veličasten uspeh. Okrog 20 stotin vas je prišlo, da ob­hajate svoj planinski praznik. Da, vaš praznik je to, ko s ponosom gledate na svoje delo, vzajemno, idealno delo. Niste pričakovali in mogli pričakovati plačila, a planina ni nehvaležna. S sveto svojo tihoto, s telesnim zdravjem in pravim ve­seljem vam bo povračala žrtve, da boste vzklikali: »Tu nam je dobro biti, po­stavimo si šotore.«

Po blagoslovitvi so odšli vsi udeleženci na obsežno planino pri Sv. Miklavžu, kjer je podružnica v poslopju kmetijske šole v Št. Juriju ob j. ž. adaptirala dvoje sob za planinsko restavracijo, ki je stalno oskrbovana. Sobi je pre­pustila društvu za 6 let brezplačno uprava bivše Mariborske oblasti. — Tu se je vršila ob zvokih godbe »Drave« in petju Poljčanskega pevskega zbora pristna, prisrčna planinska zabava, ki je prinesla društvu vsestranski uspeh.

2.) Podružnica pa je šla še korak dalje. Kakih 20 m pod razglednim stolpom je postavila lično planinsko kočo z okrepčevalnico, ki je vedno odprta, in s spalnico. Če je sila, prenoči v koči lahko do 20 oseb. Koča je bila otvorjena ob navzočnosti nad 200 oseb dne 17. avgusta. Med gosti naj omenimo zastopnika Mariborske podružnice g. Gajšeka, ki je podružnici prinesel iskrene čestitke, in pa urednika Plan. Vestnika, g.dr. Jos. Tominšeka, ki je v svojem in v imenu Osrednjega Odbora SPD spregovoril prav planinsko tople besede v proslavo »bočkega« župnika Cilenšeka in poudaril vzgojno vrednost planin­stva. Izrekel je vse priznanje delavnemu odboru tukajšnje podružnice SPD, ž njim pa vsemu prebivalstvu, ki kaže izredno vnemo za svoj dravinjski »Triglav«, strmi Boč; nikjer drugod še ni našel, da bi domače prebivalstvo — kakor tukaj — tako trumoma, v celih družinah na vsak praznik posečalo domačo planino, kakor oko­ličani Boča po več ur naokrog. — Dečki iz srbske šole v Gabrniku so pa z godbo in s petjem narodnih pesmi delali udeležencem kratek čas.

Tako je agilna podružnica SPD v Poljčanah v dobi enega leta ustvarila res iz Boča hrib, ki mu je navdušeno zapel 29. VII. t.l. Silvin Sardenko:

 

»Blagoslovljen bodi, Boč,

ti si vdihnil mi novo moč!

Kakor prerok sem ti poslan,

da pozdravim v zlati dan

tebe in vso štajersko stran!«

 

Vsakomur kličemo besede istega pesnika:

»Kdor je pristen krovec

hodi čez strehe koč;

kdor je res vrhovec,

pride naj na krasni Boč!

Primorec gre na Bovec,

Gorenjec na Triglav;

kdor je zares vrhovec,

se ne boji višav.

PV 1930 – 11