V obdobju po drugi svetovni vojni je vse do zgodnjih 60. let za park skrbel vrtnar Franc Zupanc. Že pred vojno je bil pomočnik Martina Jelovška in je od njega poleg znanja prevzel tudi skrben odnos do parka in do celjskih oblikovanih zelenih površin nasploh. Vedno bolj pa se je poznalo, da so v mestu za park namenjali vedno manj denarja, čeprav so zanj skrbeli izobraženi vrtnarji; omeniti velja vsaj Zupančevega naslednika Jožeta Benčino ter vrtnarska učitelja Dermola in Vovka. Šolanje na vrtnarski šoli v Šentjurju in kasneje v Medlogu je namreč dalo vrsto ljudi, ki so v mestu in parku po vojni pustili svoj pečat. Ohranili so tradicijo drevorednega obrežja, ob Pokrajinskem muzeju – Stari grofiji pa so v šestdesetih letih 20. stoletja po načrtu arhitekta Toneta Bitenca uredili lapidarij na prostem, ki na nabrežje vnaša spomin na antično Celje.
Preberi več