Dober (v virih žal neimenovan) Kuharjev prijatelj je na kratko opisal dogodke pred nenadno smrtjo ddr. Alojzija Kuharja tako:
»Program je vseboval več recitacij in glasbenih točk. Glavna točka programa je bil pa nagovor dr. Alojzija Kuharja. Iz njegove zapuščine smo pozneje videli, da je napravil več osnutkov za ta nagovor. A govoril je brez kakršnegakoli teksta v roki, prosto po spominu. V resnici je združil misli vseh osnutkov. … Jaz sem stal v ozadju dvoranice (pri Sv. Cirilu, na osmi cesti, t.j. v slovenski farni cerkveni dvorani). Dr. Kuhar ni čakal konca prireditve, ki takrat formalno še ni bila izčrpana, in tudi ni hotel počakati na kratki družabni večer, ki navadno sledi podobnim prireditvam v Ameriki. Odšel je naravnost v župnišče, t.j. v 3. nadstropje. Pri odhodu iz dvorane sem mu stisnil roko in ga še enkrat povabil, naj bi Zahvalni dan prebil pri naši družini. Rekel je, da ne more več govoriti oni večer, ker je preveč izmučen in da mora takoj v posteljo. To je bilo zadnjikrat, ko sem ga še videl živega.«249
Po tem dolgem govoru, v ponedeljek, 27. oktobra, je Alojzij Kuhar vidno utrujen zapustil dvorano in odšel v župnišče. Tam ga je zadela kap. Hitro so ga odpeljali v bolnišnico sv. Vincenca, kjer pa mu niso več mogli pomagati, saj je tri dni pozneje, v sredo, 29. oktobra 1958, ob petih zjutraj umrl. Škofa dr. Gregorija Rožmana je o njegovi smrti obvestil Kuharjev osebni prijatelj dr. Andrej Farkaš, ki je bil tisti čas župnik pri sv. Križu v Bridgeportu.
Alojzija Kuharja so pokopali v soboto, 1. novembra 1958, ob treh popoldne na slovenskem pokopališču fare sv. Križa v obmorskem Bridgeportu, severno od New Yorka.250 Pogrebne obrede v cerkvi je opravil domači župnik dr. Andrej Farkaš, na pokopališču pa dr. Gregorij Rožman, ki je ob koncu 2. svetovne vojne odšel v tujino in je takrat živel v Clevelandu v Kanadi. Pri obredih mu je pomagal škof Lawrence J. Shehan.
Osmega novembra 1958 je Alojzijev brat Avgust Kuhar Slovenski izseljenski matici v pismu sporočil: »Tik pred upokojitvijo in povratkom v domovino (koncem leta 1959) je v New Yorku umrl moj brat dr. Alojzij Kuhar …«251
Časopis slovenske politične emigracije Svobodna Slovenija252 je 13. novembra 1958 v zaključku objavljenega članka zapisal: »Slovenci bodo pokojnega dr. Kuharja ohranili v hvaležnem spominu za vse, kar je zanje storil zlasti med vojno in po drugi svetovni vojni, ko je vse svoje velike sposobnosti ter odlične zveze, ki jih je imel v svobodnem svetu, izrabil za borbo proti sedanjemu komunističnemu nasilniškemu režimu doma ter resnično osvoboditev slovenskega naroda. Zlasti se bodo vedno toplo spominjali svojega umrlega dragega tovariša svobodni slovenski časnikarji.« (Svobodna Slovenija, B. A. 13. 11. 1958; N. p. v. m.)253
Dora Žebot Lavrenčič ddr. Kuharja tako opisuje v svojih spominih: »Umrl je preuranjeno leta 1958. V Londonu smo imeli zadušnico za njim, ki so se je udeležili mnogi njegovi prijatelji, Angleži, Slovenci in iz vrst Srbov in Hrvatov. Bil je predvsem zaveden Slovenec in s svojim talentom pripovedovanja in pisane besede si je pridobil mnoge vplivne prijatelje med angleškimi politiki. Vrata so mu bila odprta tudi k najvišjim osebam in večkrat je interveniral na zunanjem ministrstvu ter zastavil svoj ugled za Slovence v begunstvu, ki so jih domači komunisti hoteli očrniti kot kolaboracioniste. Ves čas begunstva je ostal prijatelj dr. Kreka, voditelja uradne slovenske ljudske stranke in bivšega člana begunske vlade v Londonu, kakor tudi borca za slovensko neodvisnost in suvereno Slovenijo dr. Cirila Žebota, ki je vodil linijo z večjim poudarkom na slovenski suverenosti, kot ga je bil dr. Krek pripravljen osvojiti na račun nadaljevanja bivše Jugoslavije, pa četudi v ohlapni federalni ureditvi.«254
Navkljub »svinčenim časom«255 je Alojzijev brat Avgust Kuhar januarja 1959 v domačem Koroškem fužinarju objavil skromno in nevpadljivo osmrtnico:
»Prežihov Lojz
Kar točno eno leto prej, preden je mislil priti domov (pridobitev pokojninske pravice v ZDA), je v New Yorku umrl do sedaj največji popotnik tega kraja, dr. Alojzij Kuhar – Prežihov Lojz iz Kotelj.
Skupno je živel v inozemstvu 26 let.
Po gimnaziji in bogoslovju v Celovcu je študiral še na sloviti sorbonski in cambriški univerzi.
Kar je imel, je vse razdajal – slekel je tudi kalor, če je bilo tako. V zapuščini, ki je zaradi tega le bolj simbolična, je zapisal na prvo mesto slovenske koroške študente iz Roža, Podjune in Zilje.
Ko je Voranc poležaval, mu je poslal brat nekaj ”ruksakov” zdravil. Ko pa le ni kazalo več nikamor, je pristavil, da bo treba misliti na polednje olje … Ob taki svetli uri smo Vorancu razložili, na kaj je brat namignil. Zasmejal se je – skozi sta se rada imela – in rekel, da bo on to reč že napravil, kadar bo Lojz stopil v partijo.
Ostala sta kar vsak pri svojem in umrla – Prežihova romarja.«256
_______
[249] f. l.: Doktor Alojzij Kuhar – izredna življenjska pot izrednega slovenskega koroškega duhovnika. V: Zbornik o dr. Alojzu Kuharju. Kotlje, oktober 1993, str. 48 – 55. Glej tudi v: Koledar M. D. 1960, Celovec.
[250] Mrdavšič, Janez: Dr. Alojz Kuhar: Skica za oris njegovega življenja in dela. Ravne na Koroškem 1998, str. 40-43.
[251] Prav tam, stran 44.
[252] Svobodna Slovenija – Eslovenia Libre, glasilo Slovencev v Argentini. Lani (2018) je izšel že 77. letnik.
[253] Dr. Alojz Kuhar je umrl. V: Zbornik o dr. Alojzu Kuharju. Kotlje, oktober 1993, str. 193 – 195.
[254] Žebot Lavrenčič, Dora: Spomini Žebotovih. V: Zbornik o dr. Alojzu Kuharju. Kotlje, oktober 1993, str. 57 – 58.
[255] Pojem »svinčeni časi« je v zvezi s pritiski v minulem obdobju SFR Jugoslavije, zaznamovanem s komunističnim oz. socialističnim režimom.
[256] [Kuhar, Avgust]: Prežihov Lojz. V: Koroški fužinar, 28. 1. 1959, št. 1 – 3, str. 31.
