Dragomlja vas, tipična belokranjska vasica, spada v Občino Metlika. Na straneh Statističnega urada Republike Slovenije lahko preberemo, da je v vasi 1. januarja 2021 živelo 93 prebivalcev.
Od Metlike se proti severozahodu vse do obronkov gozdnatih Gorjancev razprostira rahlo valovit kraški svet s številnimi vrtačami in vzpetinami. Na eni od teh, ki je dva kilometra oddaljena od glavne ceste Metlika–Novo mesto, se je razvila gručasta vas, Dragomlja vas. Z ene strani jo obdajajo Krče, Gmajnska loza in Kostanevje z listnatimi gozdovi, predela Devše in Mekote sta zasajena z vinogradi. Številni peskokopi in brezovi gaji pa se nahajajo na grebenu Golcev, ki ločujejo Dragomljo vas od Lokvice.
Gledano iz smeri Gorjancev po cesti Novo Mesto–Metlika se tik pred Dragomljo vasjo odpre čudovit pogled na baročno cerkev sv. Jožefa iz 19. stoletja z značilnim dvojnim zvonikom. Desno nas pot proti Dragomlji vasi odpelje mimo podružnične cerkvice sv. Jakoba, ob kateri so si tudi Dragomeljčani lepo uredili skupno zadnje počivališče.
Prav drage, tako imenovane manjše doline, in terasaste njive ter razgibana pokrajina dajejo vasici brezčasno lepoto. Še posebej slikovite drage so Predole, Štubelj in Devše. Ustno izročilo pravi, da je Dragomlja vas dobila ime prav po teh dragah. Razlag je sicer več, menda naj bi ime vasi izhajalo iz besede »dragomaljnost«, ki pomeni dobro. Na jezik je namreč zagotovo imela velik vpliv bližina sosednje Hrvaške, kjer beseda »drago« pomeni dobro in ljubo.
Ohranila so se tudi stara imena za dragomeljske gozdove. Še danes po domače te predele imenujejo Kokošec, Kostanevje, Ofsje in pa Vrtače. Da dragomeljski gozdovi nikoli ne razočarajo, pa bi potrdili tudi lokalni gobarji in ljubitelji kostanja.
V vasi stoji kapelica, ki so jo nedaleč stran od njene predhodnice na novo postavili v letu 2003. Zaradi izgradnje vaškega vodnjaka so prvotno kapelico leta 1953 zrušili. Zanimivo je, da je bil oltar do izgradnje nove kapelice ves čas hranjen v cerkvi sv. Jožefa v Suhorju. Restavriranega so postavili v novo kapelico, ki vas krasi še danes. Pred izgradnjo vodnjaka je bila osrednja točka vasi zagotovo kal, plitva kotanja na kraških tleh, kjer se zbira deževnica. Ta osrednji prostor vasi je bil vsesplošno uporaben, tako za napajanje živine, pranje, kopanje, v toplejših mesecih pa je zagotovo pomenil tudi veliko veselje za mladino. Ko je kal zaledenel, so se na njem tudi drsali. Kot že omenjeno, so leta 1953 na pobudo Centralnega higienskega zavoda vaščani dobili vodnjak. V letih 1957 in 1958 je bil po vasi napeljan vodovod.
Tako kot mnoge kraje je tudi Dragomljo vas zelo zaznamovalo obdobje obeh vojn, ki je terjalo svoj davek. V spomin na krute čase je v vasi spomenik, posvečen 11 padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja. So pa Dragomeljčani tudi v tistih časih pokazali srčnost, saj je bil prav Dragomeljčan Martin Južna posthumno imenovan za narodnega heroja in po njem se je dolga leta imenovala tudi podružnična osnovna šola na Suhorju.
Pomembna stavba v vasi pa je zagotovo gasilski dom. Prvi je deloval v vaški hiši, ki je bila porušena. Temelje za nov gasilski dom so postavili leta 1978, v uporabo pa je bil predan leta 1982, ob 60. obletnici PGD Dragomlja vas. V letošnjem letu, ko gasilsko društvo praznuje 100. obletnico, bo gasilski dom s prenovo strehe in fasade dobil novo podobo.
Od lanskega leta je sprehod skozi vas zagotovo bolj prijeten tudi v mraku, saj je bil v letu 2021 obnovljen vodovod, v sklopu katerega sta bili urejeni še cestna infrastruktura in javna razsvetljava.
Vas se tako skozi leta zagotovo razvija in diha naprej v skupnem duhu prijateljstva, sosedske pomoči, skrbi za ohranjanje tradicije, po drugi strani pa sledi napredku in se trudi za prijetno bivanje v njej.