Ulico Drejčetova pot je Novo mesto dobilo leta 1970, ko je tam stala le hiša Jožeta Purebra. Nahaja se v Žabji vasi od sečišč ulic Pot na Gorjance in Na Lazu proti Šentjoštu ter obsega 25 hišnih številk.
Ulico Drejčetova pot je Novo mesto dobilo leta 1970, ko je tam stala le hiša Jožeta Purebra. Nahaja se v Žabji vasi od sečišč ulic Pot na Gorjance in Na Lazu proti Šentjoštu ter obsega 25 hišnih številk.
Jože Zamljen – Drejče se je rodil 18. marca 1910 v Ljubljani. Leta 1931 je maturiral na ljubljanskem učiteljišču in leta 1933 nastopil učiteljsko službo v Šentjerneju, kjer je bil izredno dejaven tudi v številnih društvih.
Avgusta 1941 je postal sekretar šentjernejskega rajonskega odbora OF. Med marcem in majem 1942 je bil zaprt v Novem mestu in Ljubljani, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Junija istega leta je odšel v partizane in si nadel partizansko ime Drejče. Bil je član okrožnega odbora OF Novo mesto, odgovoren za agitprop in šolstvo ter vodil ilegalno tehniko »Gorjanci«, od jeseni 1944 pa je bil član uredništva »Kmečkega glasa«. Decembra 1944 je bil imenovan za poverjenika za prosveto v Novem mestu.
Po vojni je bil sprva upravnik osnovne, kasneje pa ravnatelj vajenske šole v Novem mestu ter sodeloval pri ustanavljanju Študijske knjižnice, Dolenjskega muzeja, učiteljišča, dijaškega internata in novomeškega gledališča. Bil je uspešen režiser in igralec ter je ustvaril vrsto dobrih kreacij (Kantor v Kralju na Betajnovi). Njegova igra Odločitve je bila leta 1953 uprizorjena v Ljubljani, Kopru in Kranju. Bil je tudi prvi urednik Dolenjskega lista ter organizator kulturnega življenja v Novem mestu. Karel Oražem, nekdanji radijski novinar za Dolenjsko, se prvega urednika Dolenjskega lista spominja takole: »Osrednja oseba v naši pisarni je bil urednik tovariš Drejče. Bil je močne postave, da si kar čutil spoštovanje pred njim. Imel je rezek glas in kdor ga ni poznal, bi lahko sodil o njem, da je robat. To pa je bila samo zunanja podoba. Pokojni Drejče je imel zlato srce. Vedno mi bo ostal v najlepšem spominu.«
Izdelal je številne načrte za spomenike in obeležja NOB po Dolenjski in Beli krajini. Zadnja leta je bil zaposlen v Dolenjskem muzeju kot vodja oddelka NOB. Umrl je 5. aprila 1967 v Novem mestu.
Jože Zamljen – Drejče se je rodil 18. marca 1910 v Ljubljani. Leta 1931 je maturiral na ljubljanskem učiteljišču in leta 1933 nastopil učiteljsko službo v Šentjerneju, kjer je bil izredno dejaven tudi v številnih društvih.
Avgusta 1941 je postal sekretar šentjernejskega rajonskega odbora OF. Med marcem in majem 1942 je bil zaprt v Novem mestu in Ljubljani, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Junija istega leta je odšel v partizane in si nadel partizansko ime Drejče. Bil je član okrožnega odbora OF Novo mesto, odgovoren za agitprop in šolstvo ter vodil ilegalno tehniko »Gorjanci«, od jeseni 1944 pa je bil član uredništva »Kmečkega glasa«. Decembra 1944 je bil imenovan za poverjenika za prosveto v Novem mestu.
Po vojni je bil sprva upravnik osnovne, kasneje pa ravnatelj vajenske šole v Novem mestu ter sodeloval pri ustanavljanju Študijske knjižnice, Dolenjskega muzeja, učiteljišča, dijaškega internata in novomeškega gledališča. Bil je uspešen režiser in igralec ter je ustvaril vrsto dobrih kreacij (Kantor v Kralju na Betajnovi). Njegova igra Odločitve je bila leta 1953 uprizorjena v Ljubljani, Kopru in Kranju. Bil je tudi prvi urednik Dolenjskega lista ter organizator kulturnega življenja v Novem mestu. Karel Oražem, nekdanji radijski novinar za Dolenjsko, se prvega urednika Dolenjskega lista spominja takole: »Osrednja oseba v naši pisarni je bil urednik tovariš Drejče. Bil je močne postave, da si kar čutil spoštovanje pred njim. Imel je rezek glas in kdor ga ni poznal, bi lahko sodil o njem, da je robat. To pa je bila samo zunanja podoba. Pokojni Drejče je imel zlato srce. Vedno mi bo ostal v najlepšem spominu.«
Izdelal je številne načrte za spomenike in obeležja NOB po Dolenjski in Beli krajini. Zadnja leta je bil zaposlen v Dolenjskem muzeju kot vodja oddelka NOB. Umrl je 5. aprila 1967 v Novem mestu.
