V Slovenski historični topografiji je prvi dokument z zapisanim imenom Dritey datiran 15. septembra 1320. To ime se ponovi še v letih 1335, 1338 in 1395. Leta 1321 je Bertold Polhograjski prodal samostanu v Mekinjah dve kmetiji v Drtiji: … ze Drite, na katerih je bil kmet Jurij. Naslednje leto je Henrik iz Jabelj prodal istemu samostanu kmetijo z mlinom v Drtiji: …muel … datz Dretey. V prodajni pogodbi iz leta 1335 se omenja tudi Gorica pri Drtiji: … dacz dem Pühel per dei Dritey … Kupec iz te pogodbe Vid Pšatski je to kmetijo … bey der Dritey …, leta 1338 prodal samostanu v Mekinjah, za hčerko Milko, ki je bila tam nuna (Stražar, 1979, str. 81).
Leta 1387 je kraj zapisan kot Drettey. V fevdni knjigi grofov Celjskih se Drtija leta 1436 imenuje Dreytey: … zu Dreytey … in Morawtscher pharr… Cerkev Marije kraljice angelov je kot cerkev svete Marije leta 1405 zapisana v zapisniku o podeljevanju svečeniških redov za leta 1391–1405: … filialis ecclesie sancte Marie in Drittey … (Otorepec, 1995, št. 1444, str. 286). Drtiji je zgodovinski pečat dodal tudi grad Belnek (zgodovina gradu v: Lavrič, Leon, 2004. Odsev blišča moravških gradov. Moravče: samozaložba).
Stražar je zapisal, da je ime Drtija verjetno predslovanskega izvora, povezano naj bi bilo z rudarstvom, na tem prostoru so bile stare talilnice. Bolj verjeten izvor izhaja iz glagola drěti, slovansko děrti, kar pomeni trgati, trebiti. Če je domneva pravilna, ime Drtija prvotno pomeni krčevina. Snoj dodaja, da je v bližini Drtije kraj Trzno, ki domnevno prav tako pomeni krčevina (Snoj, 2009, str. 129). Zanimivo je tudi vprašanje, ali je kraj dobil ime po potoku Drtijščica ali obratno – potok po imenu kraja. Če je izvor v vodnem imenu, potok, ki dere, od tod Drtijščica in nato Drtija (Zorec, 1977).
K Drtiji spadajo zaselki Belnek, Gorica, Kovačija, Podbrdo, Kuga, Štance Laze, Štebalija, Štorovje in Brinje, za vse preberemo, da so to nekdanja naselja, ki so postala sestavni del Drtije. Leta 1985 je bilo iz dela Drtije ustanovljeno naselje Straža. Leta 1894 pa je Drtija (Drittai) poleg naštetih zaselkov obsegala še zaselek Trzen (Specijalni repertorij krajev na Kranjskem, str. 121). Belnek je kot Wildneck (Divje brdo) zapisan leta 1493 v Zapisniki o podeljevanju svečeniških redov za leta 1487–1494. Gorica je prvič zapisana leta 1358 kot Goriczen: … ain huben ab der Goriczen in der Morawczer phar… (Bizjak, 2014,, str. 190). Zaselek je dobil ime po značilni reliefni obliki malo nad ravnino dvignjeni obli (Stražar, 1979, str. 81). Kovačija je mlajše ime, gotovo pa je bil v tem zaselku nekdaj kovač. Tudi zaselka Podbrdo ni v Slovenski historični topografiji. Stražar je zapisal, da je zaselek nastal pod nekoliko višje ležečim Brdom, ki ga morda ni več, ali pa je to Belnek (Stražar, 1979, str. 81). Ali je ime Kuga povezano z epidemijo kuge, ne vemo. Štance Laze so verjetno nastale na prostoru laz, krčevine, rovta. Štebal je zgornji del škornja – golenica in če je nekoč čevljar na prostoru današnje Štebalije izdeloval štebale, so te dale kraju ime. Ime zaselka Štorovje je nastalo od osnove štor, ime Brinje pa je predslovanskega izvora. (Stražar, 1979, str. 81). Ime Straža je bilo prvič zapisano že leta 1361 kot Wart (listina ARS AS 1063), kar pomeni čuvaja oskrbnika, Warte pa stražni, opazovalni stolp. Po ustnem izročilu je prvotna vas stala na bližnjem hribu Pogorišnica, a je pogorela (Stražar, 1979, str. 81).