Osvetljeno na postaji časov se blešči ime, zapisano v podobo kraja – Študijska knjižnica.
To je zapis na Listini spomina, ki jo je leta 1968 knjižnici podelila ravenska Krajevna skupnost in mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
‘Ime, zapisano v podobo kraja’ je postal tudi naslov spominskega zbornika ob petem desetletju delovanja Koroške osrednje knjižnice. Takratna ravnateljica, Majda Kotnik-Verčko, je v uvodni besedi med drugim zapisala: Iz navdušenja ob ustanovitvi se vzpenja zgodba knjižnice v naporna in ustvarjalna leta obnove in strokovne rasti vse do današnjega dne, ko nestrpno pričakujemo začetek obnove in pridobitev novih prostorov, kar bo knjižnici omogočilo, da deluje po najsodobnejših načelih stroke. V številkah in seznamih je skrito skrbno in marljivo delo ravenskih knjižničark in knjižničarjev. Brez njihovega zanosa in ustvarjalnih strokovnih iskanj bi bila knjižnica le mrtva grobnica znanja in ne živo utripajoče srce kraja. Brez spoštovanja tradicije in preteklosti tudi prihodnosti ni. Temeljno poslanstvo študijske knjižnice ostaja nespremenjeno (…) V slovenskem prostoru predstavljamo čudovito sožitje starega in novega. In je v nas nekaj domotožja po starih knjižnicah, kakršnih več ni in jih ne bo.1
Številni so mejniki na poti rasti Koroške osrednje knjižnice in razvoja knjižničarstva v Mežiški dolini. Kot kažipot viziji razvoja vsekakor sodi preimenovanje knjižnice po dr. Francu Sušniku, prvemu ravnatelju, mislecu in vizionarju. Pod njegovim vodstvom je Študijska knjižnica pridobila večino dragocenih pisnih, rokopisnih in slikovnih fondov, ki so neprecenljive vrednosti za našo narodno identiteto, kulturno zgodovino in koroško samobitnost.
Decembra 1980 je bila slovesna otvoritev novih dislociranih prostorov mladinskega oddelka knjižnice poimenovanega po pisatelju Leopoldu Suhodolčanu. Dogodek hkrati pomeni napredek v razvoju mladinskega knjižničarstva na Koroškem. V tem letu je Koroška osrednja knjižnica prejšnje ljudske krajevne knjižnice formalno povezala v enotno knjižnično ustanovo, vse večje krajevne knjižnice so se preselile v nove prostore.
Štirideseta obletnica knjižnice prinese novo dragoceno pridobitev – za prosti pristop preurejeno Paradiževo bralnico. S tem se knjižnica začne odpirati navzven in približevati bralcem več leposlovne literature.
Stoletnica rojstva dr. Franca Sušnika je bila zelo odmevno obeležena z obsežno pregledno razstavo in izdajo zbornika.
Jubilejno petdeseto leto je knjižnica praznovala s postavitvijo obsežne razstave o nastanku, razvoju in vlogi knjižnice v svojem okolju, predstavila je novo spletno stran in promocijsko gradivo. Največji delovni uspeh je bila pridobitev nove, računalniško in komunikacijsko opremljene knjižnice v Kotljah.
__________
1 Kotnik-Verčko, Majda: Naših petdeset let (V: Ime, zapisano v podobo kraja, 2001)