V 16. stoletju, ko so srednjeveški gradovi in dvori zaradi družbenih sprememb in uveljavitve ognjenega strelnega orožja izgubili pomen, se je uveljavil nov tip grajskih stavb. Glede na njihovo velikost, lokacijo in čas nastanka (med 16. in 19. stoletjem) so jih poimenovali dvorec, kar je izpeljanka iz besede dvor.
Dvorci so bili od 16. stoletja upravna središča zemljiških gospostev in so postopno nadomestili srednjeveške gradove v njihovi gospodarski in upravni vlogi. Mnogi dvorci so se razvili na lokacijah srednjeveških dvorov ali so celo nastali s širitvijo stavb srednjeveških dvorov. V primerjavi z gradovi so dvorci imeli pristopnejšo lego in večje stanovanjsko obdobje, njihovi obrambni elementi pa prej dekorativno in simbolno funkcijo kot pa dejanski obrambni pomen.
Stavbe, ki se označujejo s terminom dvorec, je mogoče primerjati tudi s stavbami, na katere se nanašajo oznake plemiška oziroma patricijska vila, plemiška palača in pristava, a jih vendarle ni mogoče povsem enačiti, čeprav so z nekaterih vidikov primerljive z dvorci. Zanimiv pojav pa so tudi nekateri najnovejši primeri novozgrajenih stanovanjskih stavb minimalističnih oblik, ki se imenujejo dvorec.
Literatura
Sapač, Igor. Kaj je grad? Problematika terminološke oznake in temeljne definicije. Iz zgodovine slovenskih gradov [ur. Miha Preinfalk]. Kronika, 60/2012, št. 3. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 391-412.