Carl Reichert (1836–1918), avstrijski slikar in grafik, član dunajskega Kluba akvarelistov in Dunajskega umetniškega združenja (Wiener Kunstverein), je bil eden najpomembnejših vedutistov 19. stoletja.
Na Štajerskem se je v spomin zapisal predvsem z dvema vedutnima albumoma oz. suitama: z Burgerjevo suito (izšla je sredi šestdesetih let 19. stoletja pri graškem založniku Antonu Burgerju) ter albumom Einst und Jetzt (Nekoč in danes), bolj znanem pod imenom Reichertova suita. V prvi je objavil jeklorezne podobe turistično privlačnih krajev in modnih zdravilišč na območju Štajerske, v drugi pa litografske upodobitve štajerskih trgov, mest, gradov, dvorcev, cerkva in samostanov in tako izdelal izjemen dokument o podobi slovenske Štajerske pred razmahom industrijske revolucije.
Zbirka vedut Einst und Jetzt vsebuje 298 upodobitev štajerskih trgov, mest, gradov, dvorcev, cerkva in samostanov, od tega 73 z motivi iz današnje Slovenije (če upoštevamo še veduto avstrijske Radgone, na kateri je upodobljena tudi naša Gornja Radgona, jih je 74). Za ptujsko področje so zlasti zanimive upodobitve Borla, Hrastovca, Ormoža, Ptuja, Turnišč, Velike Nedelje, Vurberka, Štatenberga, Zavrča idr. Grafičnim upodobitvam so dodana spremna besedila z opisi stavb in s skopimi zgodovinskimi podatki, ki so jih pripravili Reichert in nekateri znani graški zgodovinarji. Besedila so prispevali tudi nekateri lokalni poznavalci krajev in stavb, člani Štajerskega zgodovinskega društva.
Album je izšel v treh zvezkih (1862–1865), leta 1866 jim je sledil še dopolnilni četrti zvezek. V letih 1865–1870 je nekaj grafičnih listov, zloženih v zvezčiče, kot prilogo izdal časopis Grazer Tagespost. Naročniki so grafike skrbno zbirali in jih nato pri različnih knjigovezih vezali v albume ali knjige. Redke, bolj ali manj popolne izvode albuma Einst und jetzt hranijo danes različne ustanove. Nekateri so vezani v en sam zvezek, drugi v štiri ali celo pet samostojnih knjig. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj hrani popoln album. Dragocena, v usnje vezana knjiga z zlato obrezo, ki ohranja spomin na izginuli svet 19. stoletja, je nekoč bila del knjižnice Mestnega Ferkovega muzeja na Ptuju.