Dobro leto po ustanovitvi, leta 1872, so v društvu preizkusili novo Jaukovo črpalko. Poleg tega so imeli še eno odklopno črpalko, 700 metrov cevi, voz za prevoz črpalk, dva vozova za vodo in voz za moštvo. Prvo parno brizgalno je društvo dobilo leta 1879.
Čeprav je bil reševalni oddelek društva ustanovljen že leta 1886 in je dr. Josef Urbanczek leta 1898 pričel s tečaji za prvo pomoč, je društvo svoj prvi sanitetni voz in reševalni voz na konjsko vprego dobilo šele leta 1908 ob podpori mestne občine in meščanstva. Reševalni oddelek je dobil v gasilskem domu v uporabo dve sobi, poleg dveh reševalnih vozov pa še nosila in leta 1915 prvi rešilni avtomobil, ki je v času med prvo svetovno vojno v bolnišnico ali iz nje prepeljal več kot 100.000 ranjencev in bolnikov.
Gašenje zlasti v zaprtih prostorih je olajšala nabava univerzalnega gasilskega orodja z lestvami. Leta 1899 so mariborski gasilci dobili novo parno brizgalno. Po izgradnji mestnega vodovoda leta 1901 so se odpravile težave s preskrbo vode za brizgalne. Leta 1902 je društvo dobilo balansno lestev, preuredilo spojke za cevi in poskrbelo za boljše zavarovanje gasilcev v primeru nesreč pri gašenju. Leta 1914 je mariborski župan Ivan Schmiderer gasilcem izročil prvi orodni avtomobil.
V času Kraljevine Jugoslavije je društvo leta 1936 pridobilo novo gasilsko vozilo z vodnim tankom. Leta 1937 so veliko turbino Steyer preuredili v vodni tank z volumnom 3.500 litrov, kupili Magirus lestev in razpolagali s tremi turbinami, parno brizgalno ter s tremi rešilnimi avtomobili. Tudi v naslednjem letu, leta 1938, so pridobili nekaj nove opreme, in sicer specialno gasilsko vozilo za gašenje večjih požarov in gašenje s kemikalijami, poleg tega pa še nekaj cevi, lestve, raznovrstno gasilsko orodje, delovna oblačila, uniforme in podobno. Pred drugo svetovno vojno je bilo društvo opremljeno z mestnim vozilom, podeželskim vozilom, vodnim tankom, lestvijo Magirus, priklopno turbino, malim gasilskim vozilom, parno brizgalno, tremi rešilnimi avtomobili in šasijo za novo mestno vozilo.
Pred kapitulacijo leta 1945 je nemško vodstvo določilo, da naj vozniki vsa gasilska vozila prepeljejo v Rottermann na Zgornjo Štajersko, kar so preprečili zavedni gasilci, ki so nekaj vozil skrivaj onesposobili, nekaj pa prepeljali na varno pod Pohorje ter tako ohranili vozni park in gasilsko opremo.
Po odcepitvi reševalne postaje od društva leta 1947 ji je društvo brezplačno odstopilo vsa reševalna vozila in drugo opremo, leta 1949 pa je društvo brezplačno odstopilo štiri vozila z opremo in tako omogočilo ustanovitev poklicne gasilske čete.
V naslednjih letih je društvo moderniziralo svoj vozni park in gasilsko opremo. Leta 1969 je prevzelo novo avtocisterno TAM 5500 DG, leta 1983 pa novo orodno vozilo Zastava 650 AD ter vozilo TAM 170 T 14 G. Leta 1990 so gasilci iz Marburga društvu podarili volkswagnov kombi, 6. aprila 1991 pa se je izvršila slavnostna primopredaja 30 metrov dolge gasilske avtomehanične avtolestve Magirus-Deutz 170D12F, ki jo je društvu podaril bivši član Franc Krope. Pri krstu in blagoslovu vozila sta sodelovala tedanja županja Magdalena Tovornik in stolni župnik dr. Stanko Lipovšek, Franc Krope pa je postal častni član. V letih 1994 in 1995 so mariborski gasilci dobili tehnično vozilo Magirus-Deutz 170D11FA, volkswagnov kombi tip 23, vozilo Mercedes-Benz LAF 11 13B in kombi Mercedes-Benz L608D. Leta 1999 so se z ureditvijo novih pisarniških prostorov izboljšali delovni pogoji, društvo pa je nabavilo komandno vozilo Peugeot 2000 D boxer. Leta 2001, ob 130-letnici ustanovitve, so postali bogatejši za še dve vozili, in sicer avtolestev Magirus-Deutz FM 170D12F in avtocisterno Daimler-Benz 1719 AK.