Osemnajsto stoletje je, predvsem z reformami Marije Terezije, deželam avstrijske monarhije prineslo velike spremembe v upravni in cerkveni organizaciji, gospodarstvu ter šolstvu. Izbrano obdobje petindvajset let se morda ne zdi dolga doba, vendar ta čas Goriška beleži pomembne spremembe: ustanovitev nadškofije pripelje v Gorico prvega tiskarja, začetek goriškega vodovoda, Solkanec izda razpravo O nalezljivih boleznih, Gorica dobi prvi časopis.
Dogodki so povzeti iz rokopisa Cronaca di Gorizia (Kronika Gorice), ki ga hranimo v Goriški knjižnici. Rokopis je kronološki povzetek političnih dogodkov, statističnih podatkov, pogodb, zakonov, spominov itd., ki se nanašajo na Goriško območje ali so nanj vplivali. Zapisi segajo od prvih antičnih omemb današnje Goriške pa vse do leta 1911. Posebej so omenjeni dogodki v kmetijstvu, umetnosti in trgovini. Na prvi strani Kronike je naveden arhivist Alessandro Chiades, Goričan, rojen leta 1878, ki se je kot begunec prve svetovne vojne umaknil v Slovenj Gradec in tam leta 1915 umrl. Dogodki so prepisani iz različnih virov, med njimi iz knjig Giuseppa Domenica Della Bone, Carla Morellija de Schönfelda, Rudolfa Pichlerja, Giuseppa Formentinija, raznih goriških časopisov (Gazzetta Goriziana, Soča, Atti della I.R. Societa Agraria) in arhivskih dokumentov. Poleg Kronike Gorice hranimo v knjižnici tudi razne nevezane zapise in prepise, ki so avtorju najverjetneje služili kot vir za Kroniko.
Izbrane poudarke iz zgodovine Goriške dopolnjujejo podobe knjig, ki so v tem obdobju izhajale in jih hrani Goriška knjižnica.