Reka Drava preide med Mariborom in mejo s Hrvaško v ravnino. Za te pogoje je najprimernejša gradnja elektrarn z derivacijskim dovodnim in odvodnim kanalom. Za izkoriščanje potenciala Drave med Mariborom in slovensko-hrvaško mejo so opravili temeljite raziskave in nato izdelali več variant z različnim številom in različnimi tipi elektrarn (rečne v strugi Drave, rečno-kanalske, kanalske). Na podlagi ekonomskih izračunov so se odločili za gradnjo dveh hidroelektrarn kanalske izvedbe: hidroelektrarne Zlatoličje, hidroelektrarne Formin.
Z gradnjo hidroelektrarne Zlatoličje (investicijsko ime Srednja Drava 1), prve slovenske hidroelektrarne kanalske izvedbe in hkrati najmočnejše hidroelektrarne v Sloveniji, so začeli jeseni 1964. Dravo so zajezili v Melju v Mariboru. Akumulacijsko jezero elektrarne se v celoti razprostira na območju Maribora. V Melju je zgrajen bočni nasip z betonsko tesnitvijo. Jez ima šest pretočnih polj z razpetino 17 m, opremljenih s segmentnimi zapornicami. Dovodni kanal elektrarne je ločen od stare struge reke Drave in dovaja k strojnici obratovalno vodo. Dolg je 17,2 km in na dnu širok 20 m. Je trapezne oblike, delno vkopan, večinoma v nasipu. Na dnu in na notranjih pobočjih je obložen z betonsko oblogo, ki je nepropustna za vodo. Globina vode je med 6,8 in 9,7 m. Na začetku kanala je prelivni zid v strugo Drave, ki preprečuje nevaren dvig vodne gladine. Strojnica elektrarne v Zlatoličju je železobetonska zgradba, ki sega 37 m pod površino terena. Po 6 km dolgem odvodnem kanalu, vkopanem v peščenem gramoznem nizkem svetu, se izkoriščena voda pred Ptujem ponovno vrača v strugo reke Drave. Odvodni kanal ni utrjen niti na dnu niti na pobočjih. Preko dovodnega in odvodnega kanala so zgradili devet mostov.
Glavni izvajalec del je bilo gradbeno podjetje Tehnogradnje Maribor, ki si je dragocene izkušnje pridobilo doma pri gradnjah hidroelektrarn na Dravi (Mariborski otok, Vuzenica, Vuhred in Ožbalt), pripravi projektov in gradnji betonskih mostov (Vuhred, Vuzenica, Podvelka, Maribor, Ptuj itd.), pri gradnji in regulaciji cest kakor tudi gradnji stanovanjskih, industrijskih, šolskih ter drugih objektov (Maribor: tribuna v Ljudskem vrtu, Modna hiša, hotel Slavija, Višja tehniška šola, hale na sejmišču ob Ulici kneza Koclja itd.; mostovi v Siriji). Zaradi svojega dela pri vodnih gradnjah so se delavci Tehnogradenj poimenovali kar bobri, svojemu glasilu pa so dali ime Dravski bobri.
Hidroelektrarna Zlatoličje bi po programu morala obratovati tri leta po odobritvi kredita, toda zaradi nerednega financiranja, nepravočasnega določanja velikosti obrokov kredita in podražitev se je tudi čas izgradnje te hidroelektrarne občutno podaljšal. Do jeseni leta 1968 so zgradili dovodni kanal, montirali prvo turbino in 13. oktobra 1968 vodo reke Drave preusmerili v dovodni kanal. 18. oktobra 1968 je začel poizkusno obratovati prvi agregat, drugi agregat so montirali aprila 1969. Slavnostna otvoritev elektrarne je bila aprila 1969 ob dnevu Osvobodilne fronte. Otvoritve se je udeležil tudi predsednik Jugoslavije Josip Broz – Tito.
