Hotel Bavarski dvor

Bavarski dvor je dobil ime po hotelu z istim imenom (Bayerischer Hof), ki je stal na mestu današnjega hotela Intercontinental in stolpnice S2. Po nepreverjenih podatkih naj bi ga poimenovali v čast Elizabeti, ki je izvirala iz bavarske kraljeve družine in je po možitvi s cesarjem Franc Jožefom postala Avstro-Ogrska cesarica. Mladi par je leta 1856 obiskal Ljubljano na potovanju iz Dunaja v Trst po novi železnici, ki je povezovala prestolnico s tem pomembnim cesarskim pristaniščem. Če bi prespala v omenjenem hotelu, bi bila domneva o imenu logična, cesarski protokol pa je najbrž narekoval drugačno prenočišče. Po priljubljeni cesarici je bila v Ljubljani poimenovana tudi otroška Elizabetna bolnica in ob njej Elizabetna ulica. Takoj po propadu Avstro-Ogrske sta imeni izginili, v obeh Jugoslavijah se je ulica imenovala Zrinjskega, danes pa po papežu Janezu Pavlu II. Začuda se je ime Bavarski dvor ohranil skozi vse zgodovinske premike. O preteklosti hotela še največ izvemo iz članka Barbare Pešak Mikec in Nataše Budna Kodrič, v katerem raziskujeta ljubljanske hotele do druge svetovne vojne. Kot zanimivost avtorici najprej navajata, da je leta 1857 na službeni poti iz Trsta v hotelu nekaj časa prebival Josef Ressel. V noči iz 9. na 10. oktober je zaradi tifusa umrl, vendar ni znano ali v samem hotelu ali je bil prepeljan v bolnišnico. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1851, lastniki s hotelsko dejavnostjo so se menjavali. Prvotni lastnik Henrik Stadler ga je prodal Karlu Lukmanu, najdaljše obdobje in razcvet pa je doživel pod vodstvom njegove hčere Amalije, ki se je poročila s podjetnim trgovcem Ivanom Vilharjem. Prenočevala in gostila sta domače in tuje goste, ki sta jih od železniške postaje, čeprav ni bila daleč, prevažala z omnibusom. Leta 1887 sta hotel dala v najem, zvrstili so se različni najemniki vse do leta 1910, ko je stavbo kupila Gospodarska zveza. Namesto hotelskih sob in restavracije so v njej uredili pisarne in skladišča. Od leta 1901 je bilo pred hotelom postajališče za tramvaj, ki je od železniške postaje vozil v središče Ljubljane. Kaj se je dogajalo s stavbo po drugi vojni ni znano, porušili so jo šele leta 1962, saj je bila napoti načrtom nove pozidave, ki naj bi simbolno nakazovala severna vrata v središče Ljubljane.