Hranilnica južnega dela Železne županije v Murski Soboti, zgrajena leta 1907 po načrtih domačega arhitekta Lászla Takátsa, predstavlja eno najlepših secesijskih zgradb v Prekmurju.
Hranilnica južnega dela Železne županije d. d. (Délvasmegyei Takarékpénztár Rt.) je bila v Murski Soboti ustanovljena že leta 1894 pod predsedstvom katoliškega duhovnika Jánosa Szlepca. Leta 1907 pa so začeli ob glavni cesti graditi novo stavbo za Hranilnico, ki jo tudi prikazuje razglednica. Projektant Takáts si jo je zamislil kot enonadstropno vogalno zgradbo, obrnjeno s fasadama na dve ulici in postavljeno nasproti prav tako vogalne zgradbe Bölcseve lekarne s konca 19. stoletja.
Zgradba je zelo zanimiva z umetnostnega vidika, saj praktično nima nobenega ostrega roba, posebnost pa je tudi stilska podoba vzhodnega nadstreška, ki združuje vse elemente secesijskega ornamentalnega repertoarja. Vodilni ornamentalni motiv predstavljajo čebele in stilizirani cvetovi vrtnice na zunanji površini osrednjega zidu vogalnega dela in na njegovem strešnem vencu, s čimer je Takáts simboliziral varčnost, pridnost in bogastvo, kar so značilni elementi bančništva.
Po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji leta 1920 se je v stavbo vselila občinska uprava in bila v njej vse do leta 1936, nakar se je preselila v Száparyjevo graščino, ki jo je odkupila dve leti prej. Novi lastnik nekdanje hranilnice pa je postal kavarnar Alojz Faflik, ki je stavbo v notranjosti preuredil, medtem ko je ostala zunanjost več ali manj nespremenjena.
Literatura:
Obal, Franc: Arhitektura v obdobju 1900-1941 v Murski Soboti. Murska Sobota: Kulturni center, 1982.
Kuzmič, Franc (ur.): Bančništvo in hranilništvo. Murska Sobota: LB Pomurska banka d. d., 1993.
Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.
Zgradba je zelo zanimiva z umetnostnega vidika, saj praktično nima nobenega ostrega roba, posebnost pa je tudi stilska podoba vzhodnega nadstreška, ki združuje vse elemente secesijskega ornamentalnega repertoarja. Vodilni ornamentalni motiv predstavljajo čebele in stilizirani cvetovi vrtnice na zunanji površini osrednjega zidu vogalnega dela in na njegovem strešnem vencu, s čimer je Takáts simboliziral varčnost, pridnost in bogastvo, kar so značilni elementi bančništva.
Po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji leta 1920 se je v stavbo vselila občinska uprava in bila v njej vse do leta 1936, nakar se je preselila v Száparyjevo graščino, ki jo je odkupila dve leti prej. Novi lastnik nekdanje hranilnice pa je postal kavarnar Alojz Faflik, ki je stavbo v notranjosti preuredil, medtem ko je ostala zunanjost več ali manj nespremenjena.
Literatura:
Obal, Franc: Arhitektura v obdobju 1900-1941 v Murski Soboti. Murska Sobota: Kulturni center, 1982.
Kuzmič, Franc (ur.): Bančništvo in hranilništvo. Murska Sobota: LB Pomurska banka d. d., 1993.
Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.
