Tik pred božičem leta 2007 je »po Savi splaval« SavaGlas, nakar je na silvestrovo umolknil še Radio Brežice. Od svojih poslušalcev se je za zmeraj poslovil z informativno oddajo Dan do petnajstih. Nekdanja sodelavka brežiškega radia Natja Jenko Sunčič je ob ukinitvi radia napisala svojevrstnem nekrolog, poln obžalovanja in ogorčenja. Z naslovom »In memoriam – radiu, kot je nekdaj bil« ga je objavila v Posavskem obzorniku – edinem preostalem pokrajinskem mediju. Njegova avtorica je novega lastnika označila z evfemizmom »ljubljanski kapital« in ga obtožila, da je »pogoltnil« frekvence brežiškega radia, ki so pokrivale Posavje preko oddajnikov na Grmadi, v Trnju in Rajcu.
O delovanju Radia Brežice je Jenko Sunčič zapisala tudi: »Na radiu smo delavci ustvarjali lastni program, ga širili in brusili. Tokrat se sprašujem: je res, da danes poslušalce ne bi pritegnili uvodniki, ki jih je iskrivo snoval Franci Hedl, in ali mladina danes res ne bi imela kaj povedati v mladinskih oddajah, ki so jih ustvarjali Milan Jazbec, Slavko Cerjak, Bojan Rabzelj, Irena Ulčar Cvelbar, Breda Dušič Gornik, Tamara Vonta? Mar za naše poslušalce ne bi bile več privlačne oddaje Izbrali ste sami, ki jim je dušo dajala Irena Majce, ali morda njen projekt Za domačo mizo, v katerih je predstavljala ljudi in življenje v odročnih krajih? Ali morda Z lojtrco pod okence s Srečkom Pavkovičem, ki je sedaj poslušalce domačega radia odpeljal na Radio Sraka? Verjamem, da ne z Integralovim avtobusom, ki po brežiških ulicah propagira Studio D. Pa računalniške oddaje z Jožetom Tomcem, športne s Poldetom Rovanom, glasbene novosti z Zdenkom Matozom? Ali, denimo, večerne ponedeljkove ure s Posavci od čebelarjev do poetov, ki sem jih gostila sama, in so te nato zamenjale oddaje o življenju in delu Slovencev iz zamejstva?«
