Franjo Luževič je bil pevski pedagog, pevovodja, skladatelj in organist, ki je pustil velik pečat ne samo v teharskem, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru, predvsem na področju Ptuja in Podravja. Rodil se je 29. avgusta 1903 v kraju Slance pri Teharjah v kmečki družini Franca Luževiča in Roze Štante, kjer je tudi naredil prve glasbene in pevske korake na orglah teharske cerkve in v različnih teharskih pevskih društvih. Po končani teharski osnovni šoli je obiskoval mestno glasbeno in orglarsko šolo v Celju, ki ju je končal leta 1921. Prvič ga je pot zanesla na Ptuj po končanem šolanju v Celju, kjer je bil organist pri ptujskih minoritih, tajnik Izobraževalnega in bralnega društva za minoritsko župnijo in zborovodja društvenega zbora Slavček.
Po odsluženem vojaškem roku leta 1924 se je vrnil na Teharje, kjer je postal organist. V teharski cerkvi je orglar že v času svojega šolanja v Celju. V tem času se je aktivno udejstvoval v teharskih pevskih društvih in zborih. Vodil je mladinski in mešani zbor Prosvetnega društva, bil med ustanovitelji pevskega društva Slavec in bil društveni pevovodja do leta 1930, ko je zapustil Teharje. V tem času je odšel študiral glasbo na Državno glasbeno akademijo v Zagreb, kjer je študij končal leta 1934.
Po končanem šolanju je služboval v srbskem cerkvenem pevskem zboru v Vršcu in leta 1937 je odšel v Vukovar, kjer je zasedel mesto dirigenta v hrvaškem pevskem društvu Dunav, bil je učitelj klavirja v zasebni glasbeni šoli in organist v mestni župnijski cerkvi. Med 2. vojno je bil tudi profesor petja na vukovarski gimnaziji. Leta 1945 je prosil za premestitev in se je vrnil na Ptuj. Po 2. svetovni vojni se je posvetil pedagoškemu delu in glasbenemu ustvarjanju. Od jeseni leta 1945 je tri šolska leta poučeval glasbo na ptujski gimnaziji, kjer je vzpostavil mladinski pevski zbor s 120 pevci in pevkami. Leta 1947 je dosegel prvo mesto na okrožnem tekmovanju v Mariboru med srednješolskimi zbori. V šolskem letu 1947/48 je odšel poučevat na Glasbeno šolo Ptuj, kjer je prevzel pouk klavirja in skladal ter pisal več pesmi za mladinske, otroške, pa tudi za mešane zbore. Njegov glasbeni opus zavzema skoraj 200 pesmi, skladb in drugega notnega gradiva. Njegove najbolj znane otroške in mladinske pesmi so Poletni večer, Tri vrabci, Kolo, Tonček sprašuje, Dežek in druge. Pisal je tudi klavirske skladbe, najbolj znane so 10 lahkih skladb za klavir leta 1965. Pisal je tudi solistično in komorno glasbo, skladbe za cerkvene zbore in orglarske melodije. Prav tako je napisal mašo Slovenska maša na čast sv. Ceciliji leta 1947. Na glasbenem področju je največ sodeloval s skladateljem Ferdom Juvancem ml. z Glasbene šole Ptuj, pri zboru Glasbene matice od jeseni 1945 in dirigentom ter pianistom Gregorjem Gregorcem.