Zgodovina gradu na Petanjcih, bolj znanega kot nekdanji Nádasdyjev dvorec ni povsem jasna, saj ne vemo, kdaj je bil grad zgrajen niti kdaj porušen. Domneva se, da pozidava gradu sega v 13. stoletje, saj je tedaj rodbina Nádasdy odkupila zemljišče od prejšnje rodbine Pethenye.
Grad naj bi stal na območju Kastelišča na Petanjcih, kjer je dvignjen plato z ostanki vodnega obrambnega jarka in delno zravnanim nasipom. O sami grajski stavbi, ki se omenja šele konec 16. stoletja, pa je znano le to, da je šlo za značilni vodni grad in da so tam našli zatočišče pregnani evangeličanski duhovniki iz takratne Koroške in Kranjske. Tja naj bi se z drugimi pregnanci iz Gradca leta 1598 zatekel tudi astronom, astrolog in matematik Johannes Kepler, ki naj bi v njem bival mesec dni. Keplerjev svetovni sloves seže zelo daleč, saj je po njem poimenovana celo zadnja odkrita zvezda, kraterja na Luni in Marsu ter najmočnejši vesoljski teleskop ameriške Nase.
Velikost petanjske stavbe ni znana, vendar topografski pregledi kažejo, da je morala biti stavba manjših dimenzij, saj sam prostor Kastelišča obsega 85 × 75 m. Stavba je bila enonadstropna in podkletena, v bližini pa naj bi imela tudi gospodarsko pristavo poljedelskega značaja. Za kletne prostore se predvideva, da so bili zgrajeni iz opeke, saj to potrjuje meter debelo zidovje grajske stavbe, odkrito pri gradnji novih hiš na Kastelišču in najdbe ostankov opeke ter srednjeveške keramike po vrtovih. Na podlagi izkopanin in drugih arheoloških del se tudi ugotavlja, da kaže petanjska utrdba vse fortifikacijske značilnosti, ki so bile v srednjem veku standarden model za nastanek dobro zavarovanih utrdb ali dvorcev.
O tem, kdaj je bil Nádasdyjev grad opuščen oziroma porušen ni trdnih dokazov. Po nekaterih podatkih naj bi ga uničili Turki, ko so leta 1640 pustošili po Tišini, druga domneva, ki je verjetnejša, pa sega v drugo polovico 17. stoletja. Leta 1671 so namreč Franca Nádasdyja, skupaj s Petrom Zrinskim in Francem Frangepanom, zaradi sodelovanja v zaroti proti Habsburžanom, katere začetnik je palatin Wesselenyi, usmrtili in mu zasegli celo premoženje. Območje nekdanjega gradu oziroma Kastelišča je danes pozidano, vendar pa je po arheoloških raziskavah, ki dokazujejo obstoj srednjeveške naselbine, zavarovano kot arheološki spomenik.
Literatura
Kerman, Branko. Nádasdyjev dvorec na Petanjcih. Protestantizem – zatočišče izgnanih na Petanjcih (Nádasdyjev dvorec): zbornik znanstvenega srečanja v Radencih in na Tišini (28. in 29. oktober 1999). Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija; Ljubljana: ZRC SAZU, str. 59-74.
Kulturne znamenitosti – Občina Tišina.
http://www.tisina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=199&Itemid=211
Stopar, Ivan. Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji (knj. 2). Med Prekmurjem in porečjem Dravinje: občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. Ljubljana: Park, Znanstveni tisk: Filozofska fakulteta, 1991.
Velikost petanjske stavbe ni znana, vendar topografski pregledi kažejo, da je morala biti stavba manjših dimenzij, saj sam prostor Kastelišča obsega 85 × 75 m. Stavba je bila enonadstropna in podkletena, v bližini pa naj bi imela tudi gospodarsko pristavo poljedelskega značaja. Za kletne prostore se predvideva, da so bili zgrajeni iz opeke, saj to potrjuje meter debelo zidovje grajske stavbe, odkrito pri gradnji novih hiš na Kastelišču in najdbe ostankov opeke ter srednjeveške keramike po vrtovih. Na podlagi izkopanin in drugih arheoloških del se tudi ugotavlja, da kaže petanjska utrdba vse fortifikacijske značilnosti, ki so bile v srednjem veku standarden model za nastanek dobro zavarovanih utrdb ali dvorcev.
O tem, kdaj je bil Nádasdyjev grad opuščen oziroma porušen ni trdnih dokazov. Po nekaterih podatkih naj bi ga uničili Turki, ko so leta 1640 pustošili po Tišini, druga domneva, ki je verjetnejša, pa sega v drugo polovico 17. stoletja. Leta 1671 so namreč Franca Nádasdyja, skupaj s Petrom Zrinskim in Francem Frangepanom, zaradi sodelovanja v zaroti proti Habsburžanom, katere začetnik je palatin Wesselenyi, usmrtili in mu zasegli celo premoženje. Območje nekdanjega gradu oziroma Kastelišča je danes pozidano, vendar pa je po arheoloških raziskavah, ki dokazujejo obstoj srednjeveške naselbine, zavarovano kot arheološki spomenik.
Literatura
Kerman, Branko. Nádasdyjev dvorec na Petanjcih. Protestantizem – zatočišče izgnanih na Petanjcih (Nádasdyjev dvorec): zbornik znanstvenega srečanja v Radencih in na Tišini (28. in 29. oktober 1999). Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija; Ljubljana: ZRC SAZU, str. 59-74.
Kulturne znamenitosti – Občina Tišina.
http://www.tisina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=199&Itemid=211
Stopar, Ivan. Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji (knj. 2). Med Prekmurjem in porečjem Dravinje: občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. Ljubljana: Park, Znanstveni tisk: Filozofska fakulteta, 1991.
