Furmani so se zavedali, da je konj dragocen, saj si ga je bilo težko prislužiti. Poleg tega pa je bil od konja odvisen tudi zaslužek, zato je večina furmanov s konji lepo ravnala.
Konj je čustvena žival, s katero je potrebno lepo in spoštljivo ravnati, saj si ta zelo dobro zapomni tako lepo kot tudi grdo ravnanje. Med furmanom in konjem je moral vladat odnos razumevanja, sočutja in potrpežljivosti, kajti le tako je bilo možno vzpostaviti sodelovanje in uspeh. Furmani, ki so pretepali svoje konje, niso bili priljubljeni v svojih vrstah.
Konji so hitro obvladali tudi obnašanje na cestah – vozili so ob robu cest, kot so velevali prometni predpisi; na križiščih, kjer niso vedeli kam naprej, pa so enostavno obstali in počakali na gospodarjevo povelje. Da je konj res pametna žival, kaže dejstvo, da so si konji zapomnili utečene poti in gospodarja varno pripeljali domov, če je le-ta od utrujenosti zaspal.
