Ivan Koštiál, po očetu češkega in po materi verjetno nemškega rodu, je bil jezikoslovec, etnograf in prevajalec, ki je kot profesor slovenščine, nemščine, latinščine idr., pa tudi kot knjižničar, služboval v več slovenskih mestih, svojo službeno pot pa je pričel in sklenil v Novem mestu. Imel je sloves ekstravagantnega profesorja, čigar poštenost, pokončna drža in znanje sta pri dijakih vzbujala veliko spoštovanje. Ostaja pa vendarle grenko spoznanje o zapostavljenem znanstveniku, ki je s svojim znanjem sodil bolj na univerzo kot za srednješolski kateder, a mu to ni bilo dano.
Njegovo obsežno delo na področju jezikoslovja in folkloristike je precej porazgubljeno ter po interesih in objavah zelo razpršeno. Najprej bi ga bilo potrebno zbrati, kolikor ga je še ohranjenega, in ga ponovno ovrednotiti. Večino njegove zapuščine hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in obsega njegove osebne dokumente, njegovo obsežno ter raznoliko delo, korespondenco idr., manjši del pa se nahaja tudi v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto ter v zasebni lasti družine Koštiál. Njegovo ime je danes med jezikoslovci, etnologi, Novomeščani dokaj neznano oziroma pozabljeno. Po njem je bila leta 1955 poimenovana novomeška ulica, kjer je nazadnje živel, leta 1957 pa je Slavistično društvo postavilo spominsko ploščo na hiši, v kateri je bival. Njegovo ime je vpisano tudi na plošči med zaslužnimi profesorji koprske gimnazije oz. učiteljišča.
VIRI IN LITERATURA:
Stanonik, M. (2013). Ivan Koštiál (1877-1949) – razdiralec tabujev. V Stanonik, M., Folkloristični portreti iz 20. stoletja: Do konstituiranja slovenske slovstvene folkloristike (str. 87-101). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Koštiál, R. (2010). Življenjska pot profesorja Ivana Koštiála. V Kontestabile Rovis, M. in Čebron, J. (ur.), Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875-1909, Slovenski oddelek (str. 90-100). Koper: Pokrajinski arhiv.
Božič, R. (2010). Odstiranje zabrisanega pomena – prof. Ivan Koštiál: posvet v spomin prof. Ivana Koštiála. V Rast, febr. 2010, št. 1, str. 84-85.
