Med leti 1843 in 1875 so prek slovenskega ozemlja zgradili t. i. južno železnico, kar je povzročilo, da so že pred koncem 19. stoletja furmani začeli izginjati iz naših cest. Tako so začele zamirati tudi obcestne furmanske gostilne, z njimi pa tudi furmanski običaji.
Železnica je vplivala tudi na Konjice z okolico, kajti leta 1892 je bila zgrajena ozkotirna železniška proga Poljčane – Konjice, ki je bila leta 1916 podaljšana do Radane vasi pri Zrečah.
Kljub temu, da se je tovor začel preusmerjati na železnico, pa so bili furmani na Konjiškem še vedno iskani. To je še posebej veljalo za prevažanje lesa po gozdnih poteh. Zaradi širnih gozdov so konjiški furmani prevažali predvsem les.
Ponovno nazadovanje furmanstva oz. prevažanja tovora z vpreženimi vozovi pa zasledimo v desetletjih po 2. svetovni vojni, ko začno traktorji in tovornjaki izpodrivati konje.
