Jakčeva ulica se od leta 1993 imenuje po slikarju in grafiku Božidarju Jakcu. Od 1961 do 1993 se je imenovala Ulica Majde Šilc. Poteka med Kandijsko cesto in Ragovsko ulico. Obsega 19 hišnih številk.
Rodil se je 16. julija 1899 v Novem mestu. Njegov oče Anton je bil gostilničar, ki je imel v mestu »Hotel in kavarno Jacaz«. Sin Božidar je najprej obiskoval gimnazijo v Novem mestu, nato pa šolanje nadaljeval na realki v Idriji, kjer je bil l. 1917 mobiliziran na fronto na Piavi. Risati je pričel kot samouk, po 1. sv. vojni pa je odšel študirat slikarstvo in grafiko v Prago. Bil je eden glavnih akterjev novomeške pomladi, ustvarjalnega gibanja novomeških dijakov in študentov po 1. vojni. Po končanem študiju je bil sprva profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani, a je kmalu postal svobodni umetnik, se študijsko izpopolnjeval v Parizu ter veliko potoval po Evropi in Ameriki. L. 1932 je izšel potopis Odmevi Rdeče zemlje, ki ga je po Jakčevih pismih iz Amerike napisal Miran Jarc. Leta 1941 se je vključil v NOB, kjer je poučeval mlade umetnike in slikal. Po vojni je bil med ustanovitelji Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, njen redni profesor in prvi rektor. Leta 1949 je postal redni član SAZU, kasneje pa tudi član tujih znanstvenih in umetnostnih akademij. Jakac je najplodovitejši slovenski likovni umetnik, ki je imel ok. 200 samostojnih razstav. Je vodilno ime slovenske grafike, eden od utemeljiteljev slovenskega ekspresionizma in tankočuten upodabljalec slovenske pokrajine, posebej Dolenjske in rodnega Novega mesta. Je tudi eden najznamenitejših slovenskih portretistov, saj je naslikal mnoge slovenske in tuje znane osebnosti. Kot zaslužen dokumentarist svojega časa je bil dejaven tudi kot fotograf in filmski snemalec.
Poleg številnih drugih nagrad in priznanj je leta 1956 prejel Trdinovo nagrado, leta 1967 nagrado Avnoja, bil častni občan Novega mesta ter štirikratni dobitnik Prešernove nagrade. Umrl je 20. novembra 1989 v Ljubljani in je pokopan v Novem mestu.
Zbirke njegovih umetniških del se med drugim nahajajo v galeriji Jakčev dom (v stavbi nekdanje Jakčeve kavarne) v Novem mestu, v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, manjši del, zlasti dokumentarnega gradiva, pa tudi v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.
Poleg številnih drugih nagrad in priznanj je leta 1956 prejel Trdinovo nagrado, leta 1967 nagrado Avnoja, bil častni občan Novega mesta ter štirikratni dobitnik Prešernove nagrade. Umrl je 20. novembra 1989 v Ljubljani in je pokopan v Novem mestu.
Zbirke njegovih umetniških del se med drugim nahajajo v galeriji Jakčev dom (v stavbi nekdanje Jakčeve kavarne) v Novem mestu, v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, manjši del, zlasti dokumentarnega gradiva, pa tudi v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.