Silvo Karo se je priprav na prvi obisk Himalaje lotil precej resno. Že med pripravami na Patagonijo je ogromno plezal, sedaj je dodal še izdatne kardio treninge. Ogromno je pretekel, včasih si je nadel planinske čevlje Koflach in tekel z njimi na Murovico. Jalung Kang (8505 m), zahodni vrh Kangčendzenge, je bil njegov prvi stik s Himalajo.
Zgodovina slovenskega himalajizma sega v leto 1960, ko se je sedemčlanska odprava namenila na Trisul. O zgodovini osvajanja teh mogočnih sten v Himalaji lahko preberete v digitalni zgodbi Mogočne stene, ki opisuje 21 najbolj prelomnih slovenskih vzponov v Himalaji.
Severna stena 8505 metrov visoke gore Jalung Kang v Himalaji je spomladi 1985 postala cilj še zadnje klasične odprave iz serije JAHO (Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava). Člani odprave: Tone Škarja, vodja, Filip Bence, Borut Bergant, Tomo Česen, Janko Humar, Tomaž Jamnik, Janez Jeglič, Silvo Karo, Franc Knez, Pavle Kozjek, Marjan Kregar, Peter Podgornik, Slavko Svetičič, dr. Damijan Meško, zdravnik, in spremljevalec Braco Zavnik, novinar.
Odprava je imela cilj preplezati prvenstveno smer, ki je potekala v ostenju Kangčendzenge, po nedokončani nemški smeri, in se je nadaljevala po pobočju in grebenu do zahodnega vrha. Drugi del načrta je bil vzpon po severnem stebru na alpski način. V lepem vremenu so hitro napredovali in v treh tednih postavili štiri višinske tabore. Do tabora 4 na 8100 metrih so se povzpeli Pavel Kozjek, Franc Knez in Silvo Karo. Karo se je tu prvič srečal s težavami na višini 8000 metrov. V knjigi omenja, da je moral sinhronizirati telo in možgane, potem ko se je na višini 8100 metrov zleknil v šotor. Kasneje se je ob počitku nižje v bazi zavedal, da je bilo napredovanje zanj prehitro. Štirinajst dni po prihodu v bazo je že spal na 8100 metrih, prej pa je bil le dvakrat na hribu, kar je bila preslaba aklimatizacija.
Proti vrhu je prva šla naveza Tomo Česen in Borut Bergant – Čita, ki sta 22. aprila ob 16.30 dosegla vrh, čeprav sta sprva po radijski postaji javila, da bosta šla nazaj, saj sta napredovala počasi. Tako je bil opravljen prvi vzpon na Jalung Kang s severa. Nazaj grede ju je ujela noč. Ob sestopanju, že ob pozni uri, je Bergant, ki je plezal brez dodatnega kisika, izčrpan med spustom po vrvi zdrsnil čez steno in umrl. Česen je čez noč sam bivakiral na višini 8300 m, zjutraj pa nadaljeval sestop do tabora 3. Člani odprave kljub iskanju niso našli sledov za izginulim Bergantom. Zaradi smrti in poslabšanja vremena je bila odprava zaključena. Načrt, da bi naveza štirih alpinistov v alpskem slogu preplezala severni steber, je ostal neizpolnjen.
Silvo Karo je čez nekaj dni v solzah klesal njegovo ime v velik skalni balvan.