Janez (Ivan) Cesar se je rodil 6. oktobra 1896 na Dolnji Težki Vodi, v začetku 20. stoletja se je njegova družina preselila v Novo mesto, na Breg, kjer je obiskoval deško ljudsko šolo in gimnazijo. Takoj po maturi leta 1915 je bil Janez Cesar vpoklican v vojsko, ki jo je po njegovih zapiskih služil natanko 3 leta, 6 mesecev in 17 dni, zadnji dan pri vojakih: 1. 11. 1918!
Po končani vojni in vojaški službi je služboval kot železničarski uradnik z veliko ljubeznijo do igre in gledališča, ki mu je bila položena v zibko. Od leta 1914 do 1922 je nastopal kot amaterski igralec na odrih Narodne čitalnice v Novem mestu in Dramatičnega društva na Jesenicah ter na Šentjakobskem odru v Ljubljani. V tem času je kot mladi zanesenjak opravil že okrog sto nastopov, prvič pa je nastopil 5. septembra 1914 na odru novomeške čitalnice kot stari Štivernik v Jurčičevem Tihotapcu. Po opravljeni Dramatični šoli Združenja gledaliških igralcev se je leta 1922 zaposlil v Narodnem gledališču v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1962. Kot poklicni igralec je na odru ljubljanske Drame 18. decembra 1921 prvič nastopil kot Debeli človek v Cankarjevi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V letih 1922-1925 se je učil pri ruskem režiserju in igralcu Borisu V. Putjati, ki je bil takrat član Narodnega gledališča v Ljubljani, v Cesarju odkril velik talent in mu pomagal do prvih vzponov.
V letih 1946-1952 se je uveljavil kot gledališki vzgojitelj in honorarni predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost. Prevedel in priredil je nad trideset veseloiger in skupaj z Milanom Pugljem napisal skeča Pri šefu in Domišljija. Leta 1941 ga je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani imenovala za častnega režiserja. Poleg igranja na gledaliških odrih je igral še v rusko-jugoslovanskem filmu z naslovom V gorah Jugoslavije, veliko pa je delal tudi na radiu, v radijskih igrah.
Leta 1949 je prejel Prešernovo nagrado. Velja za naslednika Antona Verovška, enega prvih slovenskih poklicnih igralcev. Med ljudmi je do konca ostal zapisan kot ljudski igralec v najčistejšem pomenu besede. Umrl je 3. decembra 1965 v Ljubljani in je pokopan na ljubljanskih Žalah.
