Gradnja Hidroelektrarne Zlatoličje, prve elektrarne kanalskega tipa v Jugoslaviji in najmočnejšehidroelektrarne v Sloveniji, je potekala od jeseni leta 1964 do leta 1968.
Gradnja Hidroelektrarne Zlatoličje (z investicijskim in prvotnim imenom Hidroelektrarna Srednja Drava 1), prve elektrarne kanalskega tipa v Jugoslaviji in najmočnejše hidroelektrarne v Sloveniji, je potekala od jeseni leta 1964 do leta 1968.1
Dravo so zajezili v Melju v Mariboru. Akumulacijsko jezero elektrarne v dolžini 6,5 km se v celoti razprostira na območju Maribora.2 V Melju je zgrajen bočni nasip z betonsko tesnitvijo. Jez ima šest pretočnih polj širine 17 m, opremljenih s segmentnimi zapornicami. Delovni pogoji pri zahtevni gradnji jezu so bili pogosto težki.3 Eden od udeležencev pri gradnji, Branko Oman iz Maribora, poroča: »Jeseni leta 1964 smo pričeli s pripravami za gradnjo jezu v Melju za elektrarno Zlatoličje. Nadzor je imel takrat delovni čas enak izvajalčevemu, to je 24 ur dnevno, od ponedeljka do sobote, po potrebi pa še v nedeljo in ob praznikih. Najprej je bilo treba zgraditi pomožno pregrado okrog prve gradbene jame do polovice struge Drave na desnem bregu, kar je omogočilo gradnjo jezu na suhem. Graditi je bilo mogoče le pozimi, ko so pretoki Drave najmanjši. Temelj pregrade je bil zgrajen iz blokov, betoniranih pod vodo in sidranih v laporno podlago z jeklenimi prednapetimi kabli. Nad temeljem smo postavili armiranobetonski zid do višine visoke vode. Prve bloke pregrade smo zgradili v mirni vodi na obali, bolj kot smo se bližali sredini reke, močnejši je bil vodni tok. Takrat smo lahko okvir opaža vstavljali le ponoči, ko elektrarne niso obratovale in je bil pretok vode minimalen. Opaž je bil sidran na obali z vitli in močnimi jeklenimi vrvmi ter obtežen z jeklenimi zagatnicami, da se med betoniranjem ni premikal. Po dokončanju pregrade smo iz gradbene jame izčrpali vodo in na suhem zgradili prvo polovico jezu, nato pa pregrado odstranili oziroma razstrelili in na enak način zgradili še drugo polovico jezu. Iz prvih mesecev moje službe se mi je še posebej vtisnil v spomin naslednji dogodek. Neke mrzle noči, ko je temperatura padla pod -10 stopinj Celzija, kljub obtežitvi in vlečenju z vrvmi okvir zaopaž ni in ni hotel zdrsniti na svoje mesto ob že zabetoniranem bloku do dna. Trudil se je tudi potapljač, pa ni pomagalo. Delovodja je zaklical: ‘Vsi, ki imate kaj teže v hlačah, stopite gor!’ Hitro smo se povzpeli na okvir in pod tako dodano težo se je le vdal. Z žičnimi vrvmi in vitli so ga naravnali v pravo smer in vložili opažne plohe, potapljač pa je očistil dno in zamašil luknje med opažem in neravnimi tlemi. Izmerili smo še velikost bloka za obračun in pričelo se je betoniranje. To noč smo izbojevali še eno zmago z reko Dravo v dolgotrajni borbi graditeljev elektrarn, ki smo jim rekli dravski bobri.«
Dovodni kanal elektrarne je ločen od stare struge reke Drave. Dolg je 17,2 km in večinoma širok 20 m. Je trapezne oblike, delno vkopan, večinoma je v nasipu. Na dnu in na notranjih pobočjih je obložen z betonsko oblogo debeline 11 cm, ki je neprepustna za vodo. Globina vode je med 6,8 in 9,7 m. Na začetku kanala je prelivni zid v strugo Drave, ki preprečuje nevaren dvig vodne gladine. Strojnica elektrarne se nahaja v Zlatoličju. Po 6,2 km dolgem odvodnem kanalu se voda pred Ptujem ponovno vrača v strugo reke Drave.
Pri zelo zahtevni in obsežni gradnji je sodelovalo okoli 1200 delavcev.4 Neredno financiranje, podražitve, težave z dobavo materiala in težke gradbene mehanizacije so vzroki za podaljšanje časa gradnje.
Oktobra 1968 so Dravo delno preusmerili v dovodni kanal. Prvi agregat elektrarne je začel obratovati leta 1968, drugi leta 1969. Otvoritve elektrarne 26. aprila 1969 se je udeležil predsednik Jugoslavije Josip Broz – Tito, ob tej priložnosti je obiskal tudi Maribor in se v Domu družbenopolitičnih organizacij sestal z mestnimi politiki in gospodarstveniki.
Viri:
1. Čebulj, A. (1988). Dravske elektrarne. V: Enciklopedija Slovenije, zvezek 2: Ce-Ed (str. 331-332). Ljubljana: Mladinska knjiga.
2. HE Zlatoličje: prva po količini proizvedene energije. Dostopno na: http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja/Elektrarne/HE-Zlatolicje [dostop 1. 6. 2015].
3. Oman, B. (2011). Kako smo »jezili« Dravo. V: J. Praper, Drava, Dravčani, graditelji, obratovalci: 60 let DEM (str. 334-335). Vuzenica: Društvo upokojencev DEM
4. Šmon, M. (2011). Hidroelektrarna Zlatoličje. V: M. Šmon (Ur.), Dravske elektrarne Maribor: 60 let (str. 52-58). Maribor: Ostroga.
