Župnik v Rodiku.
Jožef Vidav (5. mar. 1894-9. apr. 1974), župnik v Rodiku.
Vsi šoloobvezni otroci bi v času med 1927 in 1943 ostali brez znanja slovenščine, če jih ne bi pri župnijskem verouku učil župnik, ki jih je naučil tudi slovenskih črk, slovnice in branja. Do leta 1935 je to potekalo tudi s pristankom italijanske oblasti. Po tem letu pa so Italijani prepovedali slovenščino tudi v cerkvi. Pri zadnji slovenski pridigi je jokal in faranom prebral dekret, kjer je bilo ukazano italijansko bogoslužje (Peršolja, 1997, str. 114).
Iz ruskega ujetništva v prvi svetovni vojni se je oglasil 15. junija 1917, tedaj je bil gojenec goriškega deškega semenišča. Leta 1923 je imenovan za župnega upravitelja v Klancu, leta 1924 za župnega upravitelja v Podgradu, leta 1927 je bil kaplan v Škednju, potem pa upravitelj v župniji sv. Ivana. Nastopil je službo župnega upravitelja, pozneje tudi župnika, v Rodiku 5. maja 1927. Župnik je bil v Rodiku in Škocjanu v obdobju 1927-1966. Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. jun. 1971, je obhajal zlato mašo na Opčinah. Preminil 9. apr. 1974.
Povsod se je izkazal kot zaveden narodnjak, ki je vztrajno in neizprosno branil pravice svojega naroda.
Viri:
Slovenec, letn. 45, št. 135 (15. jun. 1917), str. 3
Zbornik svečenikov sv. Pavla, letn. 4, št. 2 (1. dec. 1923), str. 13
Istra, letn. 5, št. 7 (16. feb. 1933), str. 2.
Katoliški glas, leto 23, št. 27 (8. jul. 1971), str. 3
Primorski dnevnik, letn. 30 št. 85 (10. apr. 1974), str. 3.
