Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost.
V knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli, ki obsega 86 strani, je objavljenih 23 člankov, opremljenih s 55 fotografijami, ki jih je prispevalo 22 avtorjev: Peter Klemenc: Kako smo se včasih igrali in kaj smo počeli, Danica Podlogar: Igranje na Murovi, Zvonka Petrovič: Igre mojega otroštva, Izidor Trojar: Igranje in naše igrače, Iva Gasar: Otroštvo ob nekdanji Fužinski cesti, Zvonka Dolgan: Kako smo se včasih igrali?, Janez Babič: Naše igre in z igrami povezane pustolovščine, Darinka Cuznar: Tudi delo je bila igra, Milan Dolgan: Apel podobo na ogled postavi, Mojca Bele (po pripovedovanju Ksenije Čop): Od tekem s skirco do skokov z dežnikom, Albina Seršen: Blokovski otroci in njihove igre, Nastja Katarina Prešern: Igre otrok z Mladinske ulice na Javorniku, Rudolf Šapek: Lovili smo ptiče na limanice, Ema Trojar: Kdo se gre?, Peter Zupančič: Že pozabljeni igri, Anton Noč: Spomini na otroštvo, Sonja Noč (po spominu Bogomire Noč): Naše igre, Franc Smolej: Otroške igre na samotni kmetiji, Štefanija Muhar (uredila in razširila po zapisih Mira Svetina): Puščice naše mladosti, Sonja Bric (roj. Perhaj): Moja punčka iz cunj, Vijoleta Smolej (roj. Grilc): Igre moje mladosti, Štefanija Muhar (roj. Jelovčan): Zapuščaš srečni čas igračk …, Ada Preželj: Otroške igre na Hrušici.
