Ormoška grajska knjižnica naj bi nekoč štela okoli 6.000 knjig, večinoma avstrijskih in nemških avtorjev, predvsem s področja geografije, kartografije, zgodovine, prava, glasbe, jezikoslovja in leposlovja. Po podatkih različnih popisov je bila najstarejša med njimi Lexicon iuris Civilis (Leksikon civilnega prava, 1549).
Po pripovedovanju različnih informatorjev naj bi po drugi svetovni vojni veliko knjig sežgali bolgarski vojaki, nekatere med njimi so bile ukradene ali prodane, nekaj jih je bilo ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja odpeljanih v Nemčijo. Tako se je do današnjih dni ohranilo le sedemnajst knjig: zbirka zakonov ustavnega prava Corpus constitutionum imperialium (Regensburg, 1675) je v lasti Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož in se nahaja v ormoškem gradu, hagiografsko delo Cvet sveteh, ali živlenje i čini svetcev (Dunaj, 1761) hrani Gasilski muzej v Miklavžu pri Ormožu, ostalih petnajst knjig (11 naslovov) pa Univerzitetna knjižnica Maribor. Slednja je leta 1955 od družine Wurmbrand-Georgievits odkupila 39 enot knjižnega gradiva (15 naslovov). Nekatere med njimi so bile kasneje iz knjižničnega fonda izločene.
