Občina Lukovica je ob občinskem prazniku 5. septembra 2003 obnovila prostore nekdanjega župnišča in del zdajšnjega Doma krajanov na Prevojah namenila tudi knjižničarski dejavnosti. Ob vseskozi prisotnih šolskih knjižnicah na tem prostoru se je tako v dolino Črnega grabna ponovno vrnila tudi javna knjižnica in to prav v prostore, kjer se je leta 1875 začela ta dejavnost v dolini Črnega grabna, a je žal 1977 zamrla.
Knjižnica se imenuje po dr. Jakobu Zupanu, ki se je rodil 4. julija 1785 prav na Prevojah. Umrl je 6. februarja 1852 v Celovcu. Zelo učen in zanimiv človek, a malo znan med ljudmi.
Zupan je leta 1806 v Ljubljani končal študij teologije in bil 1809 posvečen, nato je nastopil službo kaplana v Šmarju pri Ljubljani. Od 1815 je bil na ljubljanskem bogoslovju profesor za staro zavezo, na liceju pa je poučeval orientalske jezike. Zaradi svojih nazorov o Rimokatoliški cerkvi in odkritega panslavizma ter nerednega opravljanja duhovniške in profesorske službe je prišel v spor s cerkvenimi in prosvetnimi oblastmi ter bil 1835 prisilno upokojen in pregnan v Celovec.
Knjižnica dr. Jakoba Zupana je ena izmed enot Knjižnice Domžale .
Za lažjo predstavo, še bolj pa kot zanimivost, si preberite poročilo knjižničarja Valentina Perneta na seji Upravnega odbora Ljudske knjižnice Šentvid, 9. oktobra 1959:
“Knjižnica posluje v isti stavbi v Šentvidu kot je šola. Prostor še kar ustreza in je po daljšem naporu zadostno opremljen. 30. septembra 1959 je imela knjižnica 1071 knjig, kar zaenkrat za ta okoliš skoraj zadošča. So pa nekateri člani, ki sproti preberejo vse nabavljene knjige. Naročene revije so: Obzornik, Naša sodobnost in Sodobna pota. Poleg tega smo tudi stalni naročniki Prešernove knjižnice. Število članov je bilo 30. septembra 1959 že 260. Knjižnico sem prevzel v začetku leta 1954 in je imela takrat samo 155 knjig. Izposojevalnina pa je prinesla na dva meseca le kakih 50 din. Temu se ni dalo drugače pomagati, da sem se v letu 1956 odločil za nabiralno akcijo po bližnjih vaseh, saj so to knjižnico začeli podpirati, čeprav šibko le:
- KUD Janko Kersnik Lukovica,
- KZ Lukovica
- nekdanja občina Lukovica.
KUD Zarja Šentvid pa je prvo podporo dalo šele v letošnjem letu, Občinski ljudski odbor Domžale pa jo do sedaj še ni uspel dati v proračun. Tako smo si tudi s pomočjo nekdanje občine Lukovica mogli nabaviti primerno pohištvo in pričeti z rednim poslovanjem vsako nedeljo od 10. ure do 11.30., kar za vaški okoliš popolnoma ustreza. Število članov se veča in ljudje se za knjižnico vedno bolj zanimajo. Krašnjani celo prosijo, naj bi se preselila v Lukovico, kar pa je neizvedljivo, ker tam ni prostora, morali pa bi tudi plačevati najemnino. Knjige bo treba nabavljati hitreje, ker je zanimanje malo večje. V poslovanje uvajam dijake višjih razredov, ki to po mojih navodilih delajo prostovoljno.”
Iz zapisnika seje Upravnega odbora knjižnice, dobro leto kasneje, 28. 12. 1960, pa se da razbrati naslednje:
“Ob koncu leta 1959 smo imeli 274 članov, sedaj pa jih je 290. Ta številka ne prikazuje točne slike obiskovanja knjižnice, ker se je mnogo vpisanih izselilo iz tega okolja, nekateri pa ne prihajajo več po knjige. Ob koncu leta 1959 je bilo v knjižnici 1085, sedaj pa je 1108 knjig. Novih je tako le 23. V uradnih urah še vedno pomagajo po trije učenci iz višjih razredov osnovne šole. V tem letu so bile to tri deklice in sicer Kalinger, Rak in Pirc. V preteklem letu nismo dobili nobenih podpor ali dotacij ter so bili tako dohodki le iz izposojevalnine. Tako je bilo ob koncu leta 901 din primanjkljaja, kar sem založil iz svoje blagajne; tako so bile plačane vse naročnine, nabavljene knjige in žaganje za peč. Sreča je, da letos ni ostra zima, ker je ogrevanje prostora s pečjo na žaganje nekoliko pomanjkljivo. Knjižnični prostor je začela uporabljati potujoča zobna ambulanta, čeprav Upravnega odbora za to ni prosila. Ne posluje pa ob nedeljah ob istem času kot knjižnica. Še enega prostora nismo pridobili, ker to ni potrebno.”
Seveda se časi spreminjajo, tako se je spremenila tudi knjižnica, a kljub vsemu ne tako kot bi si človek mislil. Knjižnica je še vedno v istem prostoru, ki je bil ob ponovnem odprtju knjižnice leta 2003 prenovljen in na novo opremljen. Enota ima sedaj več kot 10.000 enot gradiva, tako knjižnega kot neknjižnega. Ogledate si lahko občasne razstave, predvsem pa se v naši enoti lahko počutite zelo domače in sproščeno. Knjižnica je zelo dobro založena in tu lahko najdete tudi knjigo, za katero morate sicer v knjižnicah dolgo čakati.
V sklop knjižnice v Šentvidu spada tudi Potujoča knjižnica-kombi, ki se poln knjig prevaža po manj dostopnih krajih v dolini Črnega Grabna.
