V Ihanu so knjižnico odprli že okoli leta 1925. Delovala je v okviru takratnega prosvetnega društva, ki je imelo sedež v starem župnišču. Knjižničar Janez Rotar je knjige izposojal vsako nedeljo popoldne.
Ta knjižnica je delovala do druge svetovne vojne. Nemški okupator jo je nameraval uničiti, a sta Janez in Peter Rotar knjige skrila na domačem podstrešju in jih tako rešila. Knjige so nato s podstrešja romale v domžalsko knjižnico na Kolodvorski cesti, po letu 1945 pa nekatere naprej v Papirnico Količevo. Ihanski delavci v papirnici so jih nekaj rešili pred uničenjem.
