Kranjska Narodna čitalnica je bila pobudnica za ustanovitev krajevnega muzeja.
Čitalniški odbornik in predsednik Makso Pirnat je v letih 1907 in 1908 predlagal, naj ga ustanovi mestna občina, ki se je izkazala pri gradnji gimnazije. Predmete za muzej bi po zgledu Škofjeločanov zbirali po kranjskih meščanskih družinah. Z razstavljanjem predmetov bi za zbiranje navdušili tudi okoliško prebivalstvo. Pirnatov predlog so mnogi podpirali, vendar mestna oblast za ustanovitev muzeja ni imela posluha.
Čitalnica je zaradi skopih finančnih sredstev leta 1908 uspela pripraviti le eno in edino galerijsko razstavo. Zapisali so: »Vzpodbujena po zgledu mož, ki so v Ljubljani osnovali Ljudsko galerijo, se je naša čitalnica lotila te prelepe naloge in 27. 5. 1908 otvorila prvo serijo slik s primernim govorom o bistvu in pomenu ljudskih galerij.« (M. Pirnat: Narodna čitalnica v Kranju 1863–1913. Kranj 1913, str. 52)
Mag. Marjana Žibert: Al’ žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).
Čitalnica je zaradi skopih finančnih sredstev leta 1908 uspela pripraviti le eno in edino galerijsko razstavo. Zapisali so: »Vzpodbujena po zgledu mož, ki so v Ljubljani osnovali Ljudsko galerijo, se je naša čitalnica lotila te prelepe naloge in 27. 5. 1908 otvorila prvo serijo slik s primernim govorom o bistvu in pomenu ljudskih galerij.« (M. Pirnat: Narodna čitalnica v Kranju 1863–1913. Kranj 1913, str. 52)
Mag. Marjana Žibert: Al’ žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).