KUD združuje različne skupine in ustanove.
Kulturna dejavnost je bila močan povezovalni dejavnik, ki jezdruževal vaščane. Tovrstno dejavnost so gojile poleg KUD-a še druge osebe,organizacije, ustanove itd. Nehvaležno bi bilo naštevati imena, ker bi zagotovomarsikoga zgrešili. Vseeno pa omenimo vsaj naslednji dve.
Dedek Mraz
Ena od pomembnih prireditev je bila obisk dedka Mraza. Ssanmi se je peljal po vasi in na določenih točkah obdaroval otroke. Tako so ga,po Šolskem dnevniku, leta 1965 otroci čakali na Lajbu, v Črnemu gozdu, priKralju, pri Ankeletu, šoli, na Deševni in na Žagi. Obleko zanj, tako kot zavečino likov, je sešila Milka Ahačič[14]. Kot pravi, je narejen po vzoruPrešernovega plašča iz Vrbe in slikah Maksima Gasparija. Sešit je iz ovčjihkož, vse delo pa je opravila sama.
S spremstvom je nato sprevod odšel do Tržiča. V spremstvudedka Mraza so bili med drugim planšar in planšarica, pa Zeliščarka inKosobrin. Spremljali so ga tudi palčki, snežinke, Sneguljčica. Celotnaprireditev se je nekaj časa imenovala Praznovanje novoletne jelke. Obiskovaliso tudi Dom Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču. Znane so bile družabne igre vdvorani. Takrat so valjali testo, sestavljali slike, prenašali prstane, se šlištafeto in podobno.
Organizirana so bila tudi silvestrovanja.
Podružnična osnovna šola Podljubelj
Ni je bilo prireditve ali proslave v vasi, kjer ne bisodelovala tudi šolska mladina. Tako so npr. v šolskem letu 1948/49 učencipraznovali: 8. november – obletnico oktobrske revolucije, 28. november -obletnico proglasitve republike, 12. december – obletnico smrti pisatelja IvanaCankarja, 8. februar – kulturni praznik, 21. januar – obletnica smrti Lenina,8. marec – dan žena, 27. april – ustanovitev Osvobodilne fronte (OF), 1. maj-praznik dela, 9. maj – dan zmage, 25. maj – rojstni dan maršala Tita. Šola jesodelovala pri organizaciji obiska Dedka Mraza, ko so se pionirji zbrali obNovoletni jelki, poleg starca je prišel še Pavliha. Na predvečere večjihpraznikov so učenci skupaj z mladinci kurili kresove.
Šola je bila eden ključnih dejavnikov kulturnega pogona vvasi, saj je bila dobro vpeta v vse pore vaškega življenja in tako je, pozaslugi odličnih učiteljic, ostalo vse do danes.
Podatki za nalogo so bili povzeti iz naslednjih virov:
Arhiv KUD Podljubelj
Marija in Mihael PETEK, Kronika GD Tržič, Radovljica 1983
110 let šole v Podljubelju
Šolski dnevnik POŠ Podljubelj
Tržiški vestnik, III/15/16, 5. 8. 1954
Tržiški vestnik, V/5/6, 1. 3. 1956
Tržiški vestnik, VIII/6, 15. 3. 1959
Tržiški vestnik, VII/6, 15. 3. 1958
Tržiški vestnik, X/5, 23. 3. 1961
