Trg Guštanj je bil na prelomu 19. v 20. stoletje in v začetku 20. stoletja majhno nemškutarsko gnezdo. Nemško govoreči vodilni tržani in večina prebivalstva, ki se jim je vdinjala, je seveda imela svoja športna in kulturna društva. Eni prvih takih skupin v takratnem Guštanju sta bili nemški moški pevski zbor in nemško telovadno društvo Hrast (Eiche).
Kulturnih, telesnovzgojnih ali športnih društev, kot jih poznamo danes, pred 2. svetovno vojno v Sloveniji še ni bilo. Takratna društva so zaradi specifičnih političnih in družbenih razmer tistega časa imela zelo poudarjen politični značaj, delavstvo so zlasti izobraževala, prav tako pa je bilo tudi s takratno guštanjsko DPD »Svobodo«, Katoliško prosvetnim društvom Guštanj in telovadnim društvom »Sokol«. Iz zgodovine vemo, da je vodstvo jeklarne grofa Thurna v Guštanju v času habsburške avstrijske monarhije šlo v pospešeno gonjo proti materinemu jeziku Slovencev in začelo ponemčevati vse slovenske delavce in nižje uslužbence. Jeklarniško vodstvo je imelo velik vpliv tudi na guštanjsko občino, ta vpliv pa se je zelo hitro pokazal tudi v šolstvu, saj so dosegli prepoved vsakršnega pouka v slovenskem jeziku. Člani guštanjskega Delavsko prosvetnega društva »Svoboda« in člani »Sokola« so bili odločno za Jugoslavijo, ne glede na njeno notranjo politično ureditev. Ni torej čudno, da sta predvsem ti dve društvi hitro postali trn v peti nemški gospodi, avstrijskim socialnim demokratom in cerkvi, ki je imela velik vpliv na okoliško kmečko prebivalstvo, ki je bilo zelo redek član delavsko prosvetnih ali sokolskih društev.
Ti družbenopolitični dogodki v Guštanju nam torej utrjujejo spoznanje, da je bila ustanovitev teh dveh društev dvakrat pomembno dejanje. »Sokol« je imel velik političen pomen, ko se je zavzemal za Jugoslavijo, po drugi strani pa sta obe omenjeni društvi načrtno gojili tudi kulturno in telesnokulturno dejavnost v za takratni čas dokaj pestrih in zanimivih oblikah.
