V Litostroju je bilo kar nekaj odličnih slikarjev in kiparjev amaterjev, ki so ustvarjanju namenjali velik del svojega prostega časa. Na prvem mestu velja omeniti slikarja, kiparja in grafika Maria Vilharja, ki je bil med 1950 in 1963 obratni tehnik v jeklolivarni.
Vilhar je bil sodelavec tovarniškega glasila Litostroj, za katerega je od leta 1960 pisal članke pod psevdonimom Mavil in risal karikature in ilustracije. V kiparstvu je uvedel tehniko metalizacije, tj. oblogo kiparskega dela s plastjo kovine. S samostojnimi kiparskimi in slikarskimi razstavami je uspešno nastopal doma in v tujini, do leta 1983 je zbral 57 samostojnih razstav v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji, Švici, na Danskem in Nizozemskem.
V fotografiji se je uveljavil Peter Kocjančič, slikar – grafik iz propagandnega oddelka, ki se je udeleževal mednarodnih razstav in prejemal za svoje delo tudi prestižne nagrade. Med sodelavci glasila Litostroj izstopa tudi karikaturist Alojz Metelko, avtor znamenitega Ludvika, moške figure s poudarjenim nosom in tovarniško čepico, ki je nastopal v odličnih karikaturah, s katerimi je avtor brez dlake na jeziku komentiral dnevno litostrojsko problematiko. Leta 1988 je uredništvo časopisa uvedlo nagrado za najboljše dopisnike v obliki kipca Ludvika, ki ga je oblikovala Estera Lampič in ulil Bojan Štine.
Likovniki so bili tudi šef projektive dr. Vladimir Jordan, komercialist iz prodaje in dopisnik v Litostroju Tone Erman, kiparji Dušan Laloš – delavec v pločevinarni, Janko Baumkirchner – konstrukter v tozdu IRRP, Bojan Štine – profesor v Litostrojski kovinarski šoli itd. Štinetu sta se v litostrojski šoli kasneje pridružili še profesorica geografije in ljubiteljska slikarka Arijana Batić ter profesorica likovne vzgoje in akademska kiparka Duba Sambolec. Slednja se je s kiparstvom ukvarjala profesionalno in je razstavljala tako doma kot tudi v tujini, mdr. tudi na Beneškem bienalu.
Likovni ustvarjalci amaterji so delovali na vseh področjih likovnega ustvarjanja: slikarstva, grafike, kiparstva, rezbarstva in umetniške fotografije. Ob vsakem prazniku ali jubileju tovarne so postavili razstavo svojih del, sodelovali pa so tudi na mnogih kolektivnih razstavah izven tovarne in se udeleževali likovnih kolonij in razstav v okvirih sozda Združenih podjetij strojegradnje. L. 1957 so imeli v ljubljanski Mali galeriji prvo kolektivno razstavo ob 10-Ietnici kolektiva, čez pet let skupinsko razstavo ob 15. obletnici Litostroja v avli nove restavracije itd.
Razstave so prirejali v primernih sprejemnih prostorih različnih obratov, v osemdesetih letih tudi v govorilnici ob glavnem vhodu v podjetje. Litostrojske likovnike so posamično predstavljali v glasilu Litostroj v rubriki Iz naše kulturne kronike.
