Predsednika skupščine mesta Ljubljane v tem obdobju, Miha Košak (1932-2019) in Tone Kovič (1931), sta Ljubljančana in metalurga po poklicu. Formalno izobraževanje sta zaključila na Visoki tehniški šoli. Oba sta na županski stol prišla iz gospodarstva in se tudi po zapustitvi županske funkcije aktivno ukvarjala z gospodarskimi vprašanji.
V času njunega predsedovanja ljubljanskemu mestnemu svetu se je nadaljevalo širjenje prestolnice proti Šiški, Ježici in Mostam, stanovanja so gradili tudi v Trnovem. Časniki poročajo o prispevkih Ljubljančanov za posojilo, s katerim bi zgradili šole in vrtce (n. pr. šola v Rakitni, vrtec Ane Ziherlove …)
Po novih ustavnih amandmajih se je aprila leta 1969 mestni svet preimenoval v mestno skupščino. Skupščino sta sestavljala mestni zbor in zbor delovnih skupnosti, v njiju je bilo skupno sto odbornikov. Statut skupščine mesta Ljubljana je podrobno določil pravice mesta v zadevah iz pristojnosti občin, ki so bile skupnega pomena za mesto (urbanistični plan, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, skrb za srednje šolstvo in domove). Mestna skupščina je sprejemala proračun mesta, za posebne naloge pa je ustanovila sklade ali razpisovala samoprispevke.
Nova ustava iz leta 1974 je določila novo sestavo mestne skupščine. Sestavljali so jo trije zbori: zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor (80 + 40 + 30 delegatov). Vpeljan je bil izvršni svet kot kolegijski organ, ki je izvrševal odloke mestne skupščine. Skupščina je izvolila predsednika skupščine in oblikovala 15-članski izvršni svet za mandatno obdobje štirih let. Zapletenost in obsežnost dela treh zborov je vodila v neučinkovitost in veliko počasnost pri sprejemanju sklepov in odlokov.
(iz: Ljubljanska mestna uprava od prvega župana dalje, str. 78)
