Ljubljanski grad. Od avgusta do oktobra 1914 je bil kot politični osumljenec zaprt v zaporih na gradu skupaj s številnimi slovenskimi literati in politiki.
Cankarja je ob obisku očeta na Vrhniki 12. avgusta 1914 aretiral žandar Anton Čuček na ovadbo neke vrhniške krčmarice, češ da je v razgovoru z nekimi popotniki rokodelci izrazil simpatije do Srbov, in ga je predal vrhniškemu sodišču. Toda sodnik je Cankarja po kratkem zaslišanju izpustil, medtem ko je žandar stvar gnal naprej in zadevo prijavil ljubljanskemu policijskemu ravnatelju Mihaelu Skubulu. Ta ga je dal 23. avgusta vnovič prijeti in ga je po zaslišanju izročil vojaškemu divizijskemu sodišču, ki je zasedalo v Marjanišču. Od tam so ga brez preiskave poslali na ljubljanski grad, kjer je v celici št. 4 v družbi velikega števila predvsem zavedne slovenske inteligence, ki je bila prav tako internirana kakor on, preživel čas do 9. oktobra, ko so ga izpustili. Med tem mu je umrl oče 31. avgusta 1914, ne da bi ga o tem obvestili. Ta smrt ga je močno prizadejala in krivice, ki so mu jo povzročili z zaporom na gradu, ni mogel nikoli pozabiti.
F. Dobrovoljc, 1965, str. 38