Na slovenskem ozemlju so se prve ljudske knjižnice razvile v 19. stoletju, ko so tudi na Gorenjskem nastale čitalnice in bralna društva, ob katerih so zrasle društvene knjižnice, ki so sčasoma prerasle v javne ljudske knjižice, predhodnice današnjih splošnih knjižnic.
Radovljica je prvo čitalnico dobila že leta 1848, bralno društvo pa 1879, Škofja Loka leta 1862, Kranj leta 1863, Jesenice leta 1885, Tržič pa leta 1889. Jeseni 1904 je bila ustanovljena prva javna ljudska knjižnica na Jesenicah. Leta 1906 je odprla vrata javna ljudska knjižnica v Radovljici. V Kranju se je društvena knjižnica Narodne čitalnice, ki je delovala od 1863, leta 1907 preimenovala v javno ljudsko knjižnico. Podoben je bil razvoj knjižnice Narodne čitalnice v javno ljudsko knjižnico v Škofji Loki. V Tržiču je funkcijo ljudske knjižnice prevzela farna knjižnica, ustanovljena leta 1863.
Po drugi svetovni vojni se je gradivo različnih predvojnih društvenih knjižnic zbralo v javnih ljudskih knjižnicah, ki so se organizirale po načelih sodobne bibliotekarske stroke. »Ljudske knjižnice zbirajo in izposojajo poljudnoznanstvene in leposlovne knjige zaradi širjenja splošne družbene in kulturne izobrazbe.
Ljudske knjižnice organizirajo čitalnice in potujoče knjižnice, širijo zanimanje za knjige z razstavami, predavanji in podobno ter sodelujejo z družbenimi in gospodarskimi organizacijami pri ljudskem izobraževanju in širjenju kulture.« (Mara Šlajpah: Ljudske knjižnice. Priročnik za knjižničarje. Državna založba Slovenije: Ljubljana, 1961, str. 11.)
Zakon o knjižnicah je leta 1961 določil pogoje ustanovitve in prenehanja knjižnic ter uredil financiranje s predpisano pogodbo med ustanoviteljem in knjižnico. Določil je tudi matičnost knjižnic. Knjižnična mreža v Ljudski republiki Sloveniji je konec leta 1960 štela 2209 knjižnic (526 ljudskih, 104 znanstvenih in 131 strokovnih).
Okrajne ljudske knjižnice so povezovale delo občinskih ljudskih knjižnic in vodile evidenco ljudskih knjižnic v okraju. Nudile so jim strokovno in organizacijsko pomoč.
Leta 1961 so na Gorenjskem delovale matične ljudske knjižnice v Kranju, Škofji Loki, na Jesenicah, v Radovljici in Tržiču.
Na razstavi so predstavljene ljudske knjižnice, kakršne so delovale na območju Gorenjske od konca petdesetih do sredine devetdesetih let 20. stoletja.
Nataša Kokošinek
