V Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka smo za namen domoznanskega septembra in Dnevov evropske kulturne dediščine zbirali gradivo povezano z loškimi gostilnami, ki so že od nekdaj stičišča kulinarike in družabnega življenja. Zbrali smo fotografije, razglednice, kuharske knjige, recepte in predmete, povezane z obiskovanjem gostišč. Slikovno gradivo smo začinili s spomini in zgodbami lokalnega prebivalstva. Namen razstave ni prikaz vseh loških gostiln in lokalov, ampak predvsem tistih, o katerih smo uspeli zbrati gradivo. Razstava se z nekaterimi izjemami omejuje na mestno jedro, Mestni trg, Spodnji trg, Kapucinsko predmestje, Studenec in Karlovec.
Škofja Loka je v prvi polovici dvajsetega stoletja slovela po odličnih gostilnah, ki so bila središča vaškega in mestnega družbenega življenja. Tu so ljudje našli zabavo, veselje in tolažbo. Višek razvoja loškega gostinstva je bil v letih med obema vojnama, ko je bilo v mestu kar 23 gostiln, vinotočev in krčem, a le ena kavarna. Vanje so poleg domačih gostov in turistov zahajale tudi številne znane osebnosti tedanjega javnega življenja: pisatelji, slikarji, politični veljaki ter drugi. Ženske vanje niso zahajale, če pa že, so imele moško spremstvo. Gostilne so bile znane po kvartopirskih druščinah. Polniti so se začele proti večeru, gostje pa so v njih posedali v pozne nočne ure. Marsikatera gostilna je skrbela tudi za rekreacijo svojih gostov, saj so imele na dvoriščih kegljaško ali balinarsko igrišče.
Po drugi svetovni vojni je večina gostiln zaprla svoja vrata zaradi občinske uredbe o zapiranju privatnih gostiln. Tiste, ki so prešle v družbeno last, so tekom let postopno zamrle. Na začetku osemdesetih let 20. stoletja je bilo v mestu le še 7 družbenih lokalov in 4 privatne gostilne. Število gostiln se v loškem mestnem jedru do danes ni bistveno spremenilo, saj se trenutno lahko najemo samo v treh. Veliko več je na novo odprtih lokalov, ki ponujajo pijačo, kavo in slaščice. Ti se trudijo poudariti svojo različnost, bodisi da oglašujejo ponudno domačih, lokalno izdelanih proizvodov, bodisi da organizirajo dogodke, ki se odvijajo v njihovih prostorih (koncerti, razstave, delavnice). Prav tako skokovito narašča število lokalov s pijačo in hitro prehrano v bližnjih trgovskih centrih, na bencinskih črpalkah in ob postajališčih javnega prometa, kar je odraz potrošniško naravnane družbe.
