Odkritje mamutovega okostja v Nevljah je bil zelo odmeven dogodek.
O odkritju so poročali tedanji časopisi, hkrati pa so si prizorišče dogajanja prihajali ogledovat ljudje iz bližnje in daljne okolice. Po nekaterih podatkih naj bi v soboto, 19. marca 1938, prišlo v Nevlje več kot tisoč obiskovalcev, dva avtobusa celo iz Celovca. Seveda pa je tako domačine, kot tudi strokovnjake, zanimala predvsem nadaljna usoda mamuta. Kosti so bile varno shranjene v Nevljah pri tedanjem županu, istočasno pa so se odvijale burne razprave o lokaciji postavitve mamuta.
Nekateri, predvsem domačini, so zagovarjali dejstvo, da mamut spada tja, kjer je bil izkopan, torej v Kamnik oziroma Nevlje. Drugi so trdili, da ima mamut širši nacionalni pomen ter da v Kamniku ni primernega prostora za postavitev okostja. Želje o postavitvi muzeja v Kamniku so se razblinile, saj je bil v Ljubljani v Narodnem muzeju prostor takoj na voljo. Banska uprava je odločila, da so kosti prepeljali v Narodni muzej, kjer so jih preparirali in konzervirali. Za rekonstrukcijo okostja sta zaslužna preparator Viktor Herfort in dr. Ana Tregubov. Ker se je leta 1941 začela 2. svetovna vojna, so skelet mamuta razstavili in shranili na varno do konca vojne.
Okostje mamuta se danes nahaja v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, čigar zaščitni znak je. Na ogled je natančna kopija okostja, ki so jo izdelali muzejski strokovnjaki. Zasluge za ohranjanje, rekonstrukcijo in sanacijo kosti ima več vrhunskih strokovnjakov, predvsem pa gospa Katarina Krivic, univ. dipl. ing. geologije.
Nekateri, predvsem domačini, so zagovarjali dejstvo, da mamut spada tja, kjer je bil izkopan, torej v Kamnik oziroma Nevlje. Drugi so trdili, da ima mamut širši nacionalni pomen ter da v Kamniku ni primernega prostora za postavitev okostja. Želje o postavitvi muzeja v Kamniku so se razblinile, saj je bil v Ljubljani v Narodnem muzeju prostor takoj na voljo. Banska uprava je odločila, da so kosti prepeljali v Narodni muzej, kjer so jih preparirali in konzervirali. Za rekonstrukcijo okostja sta zaslužna preparator Viktor Herfort in dr. Ana Tregubov. Ker se je leta 1941 začela 2. svetovna vojna, so skelet mamuta razstavili in shranili na varno do konca vojne.
Okostje mamuta se danes nahaja v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, čigar zaščitni znak je. Na ogled je natančna kopija okostja, ki so jo izdelali muzejski strokovnjaki. Zasluge za ohranjanje, rekonstrukcijo in sanacijo kosti ima več vrhunskih strokovnjakov, predvsem pa gospa Katarina Krivic, univ. dipl. ing. geologije.
Viri:
– BEZEK, Benjamin, BEZEK, Danijel : 60 let od odkritja mamuta v Nevljah, Kamniški zbornik, XIV, 1998, str. 200-204.
– BEZEK Benjamin in Danijel : Po sledeh Neveljskega mamuta. Kamnik 1998.
– GRMŠEK, Edo : Neveljski mamut, Aplenca, leto 17, št. 3, 31. marec 2008, str. 14-15.
