Vsebino dokumenta predstavlja zvočni posnetek, v katerem Marija Japelj (rojena Kondardi leta 1937), govori o delu v Ščetinarni – oddelku IUV, kjer je delala od leta 1960 do upokojitve leta 1988.
V Ščetinarni, ki je po drugi svetovni vojni nastala na temeljih Verbičeve usnjarne ob potoku Podlipšica v Sinji Gorici, so se ukvarjali izključno s predelavo svinjskih ščetin. Te so bile stranski produkt predelave svinjskih kož.
Sogovornica opisuje čas po letu 1948, ko je začel v strojnici podržavljenega industrijskega objekta delati njen pokojni soprog Anton Japelj. Kasneje se je tu zaposlila še ona. Sledi natančen opis tehnološkega postopka predelave ščetin in opis pogojev dela. Predstavi nam ročni postopek predelave ščetin, kot ga je opravljala na začetku svoje poklicne poti in kasnejše izboljšave pri predelavi kot posledice razvoja tehnologije. Med drugim izvemo, na katere svetovne trge vse so izvažali predelane ščetine (polizdelke), ki so jih kasneje uporabili za izdelavo končnih izdelkov. To so bili predvsem čopiči, krtače in omela.
Sogovornica izpostavi dobre odnose, ki so vladali med sodelavci. Našteje in opiše vodilne delavce. Opiše tudi težke pogoje dela v Ščetinarni. Pove še, kako so zaposleni v Ščetinarni – dislocirani enoti IUV, doživljali odnos z matičnim industrijskim kompleksom.
Ščetinarna je prenehala obratovati leta 1992, ker so se na svetovnem trgu pojavili različni novi umetni materiali, ki so izpodrinili naravne ščetine.
Kot zanimivost posnetek vključuje tudi sogovorničino razmišljanje, primerjavo dela v Ščetinarni z njenim prejšnjim, izredno napornim delom v gozdu.
Prispevek vsebuje še pet fotografij in štiri zvočne posnetke, v katerih Marija Japelj opisuje posamezne prizore.
1. Ščetinarna slikana leta 1970
2. Stara Verbičeva usnjarna slikana okrog leta 1948
Stara Verbičeva usnjarna ob potoku Podlipšica v Sinji Gorici slikana konec 40-ih let 20. stoletja. Spredaj kupi premoga namenjenega za kurjenje v kotlovnici. Začetki usnjarne ob potoku Podlipščica segajo v leto 1877, ko je na mestu Klemenčičevega mlina Martin Verbič postavil strojarno. Usnjarna je odlično poslovala vse do leta 1948, ko so jo nacionalizirali. Leta 1952 je IUV tu osnovala ščetinarno. (Vir: Od obrtnih delavnic do Industrije usnja Vrhnika, MDV, Razstavo uredila Olga Pivk, Vrhnika 2007)
3. Delavke v Ščetinarni pred letom 1960
Prva na levi je Malči Vehar iz Verda. Zadaj, gleda v objektiv – Terezija Petkovšek.
4. Usmerjevalna “mašina” v obratu Ščetinarne
V zvočnem posnetku nam Marija Japelj natančno razloži delovanje usmerjevalnega stroja.
5. Delo v Ščetinarni okrog leta 1985
Sogovornica na fotografiji prepozna Eli Kovač, ki je delala na zadnji fazi urejanja ščetin. Iz obrezanih, dolžinsko izravnanih ščetin naredijo snope, tako imenovane »buceljne«. Posamezen »bucelj«, težak 250 g nato zavijejo v papirnat ovoj.
Pogovor je bil posnet 30. decembra 2013 na domu Marije Japelj v Verdu.
Dodatek:
Članek iz Usnjarja iz časa, ko so se še odločali o nadaljnji dejavnosti v dotrajanem, tako imenovanem Obratu II – podržavljeni Verbičevi usnjarni:
V kakšnem stanju se nahaja obrat II?; Usnjar št. 4, 17. avgust 1951
V članku tovariš direktor svoje delavce seznanja z razlogi za uvedbo novega programa, ki ga načrtujejo v dotrajanem obratu II. – podržavljeni Verbičevi usnjarni. S stroji za sortiranje ščetin, ki jih pričakujejo iz inozemstva, nameravajo usnjarno preurediti v ščetinarno s 70-imi delovnimi mesti.