Pred leti (prvi natis v letu 2016 in dopolnjena izdaja leta 2017) je Maks Paradiž Brančurnikov pri KD Mohorjan izdal knjigo Hiše pripovedujejo. Povzemajoč po opisu založbe, so v njej zbrani avtorjevi spomini, pričevanja krajanov in številne stare (iz zbirke Davorina in Draga Benka) in novejše fotografije o obrtnikih in industriji na Prevaljah v zadnjih stotih letih: “Knjiga ohranja zanimivo zgodovinsko podoba kraja, je lep prispevek domoznanstvu, vir zanimivih podatkov, starejšim v obujanje spominov, mlajšim za spoznavanje zgodovine in razvoja kraja.”
Bralci knjige so lahko ugotovili, da skoraj vsaka stara hiša skozi besede avtorja pripoveduje zanimivo zgodbo o sebi in ljudeh, ki so bivali v njej. Podobno velja za še mnoge zgradbe na Koroškem. Ena od njih je tudi Mihevova domačija pod Uršljo goro, mimo katere pot zanese mnoge rekreativce v vseh letnih časih, tako pohodnike, sprehajalce, tekače kot tudi kolesarje, saj je to območje (od Šratneka do Navrškega vrha) preplet makadamskih cest v objemu narave z lepimi razgledi in zaradi bližine zelo priročno za kratkotrajni pobeg od vsakdana.
Na Mihevovi kmetiji je dobro leto dni živela tudi družina Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca; kot piše v zloženki o Vorančevi poti, je tu “našla kratkotrajen gostaški kvartir”. Tu se je leta 1895 rodil Vorančev brat Alojz. Voranc je Mihelje opisoval kot lep, prijazen kmetski dom.
V bližini je Krautberger (Kravperh), prastari dom Vorančeve matere, kjer so Kuharjevi živeli slabi dve leti, od tam pa so se preselili na Kogel, kjer so postali najemniki grofove kmetije. (O teh Vorančevih prebivališčih piše tudi Rudi Mlinar v letos izdanem romanu Nemirni duh, str. 14.)
Kažipot Vorančeve poti, ki usmerja h Kravperhu, stoji pod Mihevovim znamenjem, ki je bilo zgrajeno na začetku 18. stoletja in ohranja gotsko tradicijo. Slopno znamenje ima nastavek širši od baze, štirikapna streha pa je krita s skodlami.
Življenje na Mihevovi domačiji v prvi polovici 20. stoletja in usodo glavne junakinje Gelike je spretno opisala njena hčerka Ema Golčer v obsežnem istoimenskem romanu, prvič je izšel v samozaložbi leta 2012. Pri bralcih je naletel na izjemno lep sprejem. Leta 2017 je sledilo njegovo nadaljevanje V objemu Gore, v katerem je v ospredju življenjska pot pisateljice (do leta 1970).
V bližini Mihevove domačije je kmetija Lubas, o njej pa več prihodnjič.
Objavljeno na FB Moja Koroška 21. 8. 2022
