slikarka
Slikarko in umetnico Miro Pregelj uvrščamo v ospredje slovenske umetnosti sredine 20. stoletja. Njena dela še danes odsevajo modernost posebno zaradi neumornega oblikovanja njenega lastnega likovnega rokopisa. Prepoznavne črne obrisne črte dopolnjuje barva v madežih in potezah. Motivi, ki so bežno zarisani, skrivajo v sebi življenje.
Družina Pregelj je do leta 1915 živela v Trstu, nato pa se je preselila v Ljubljano, kjer se je Mira vpisala na Kraljevo višjo realko. Zrelostni izpit je opravila junija 1922, ko še ni bila stara 17 let. Oče jo je vpisal v Kraljevo umetniško akademijo v Zagrebu. Diplomirala je pred 21. letom. Ohranjeno je njeno diplomsko delo Ciganka (1926, olje). Po diplomi ji je oče plačal študijsko popotovanje po Italiji. Po vrnitvi je živela v Litiji. Prva povojna leta je Mira Pregelj preživljala v revščini, edini dohodek pa je predstavljala materina pokojnina in poljski pridelki, ki jih je prodajala na tržnici. Stanje se je nekoliko izboljšalo, ko so ji leta 1955 podelili status zelo dobrega slovenskega slikarja, s čimer ji je pripadla pokojnina. Leta 1959 ji je država nacionalizirala rojstno hišo, imenovano Farbarjev turn, kjer je živela z materjo in nečakom. Umetniško dušo v Miri Pregelj je prebudil slikar Peter Žmitek, ki jo je učil risanja že v Kraljevi višji realki v Ljubljani. Ohranjene so štiri manjše slike, ki označujejo njen talent in opozarjajo na njeno nadaljnje ustvarjanje.
Umetnostni zgodovinarji označujejo njeno umetniško ustvarjanje na čas pred vojno in na čas po njej. Pred vojno je slikala figuralne kompozicije, tihožitja in krajine, po vojni pa se je bolj posvetila lesorezu in linorezu. Njena prva razstava je bila leta 1928 v Jakopičevem paviljonu, v okviru nastopa Četrte generacije (Nikolaj Pirnat, Miha Maleš, Fran Pavlovec, Janez Mežan, Olaf Globočnik). Prvo samostojno razstavo je imela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1953. Kasneje je razstavljala tudi v drugih slovenskih mestih ter na prostoru celotne Jugoslavije.
18. decembra 1966, ob občinskem prazniku Litije, so odprli razstavo njenih likovnih del tudi v Litiji. V Litiji je ohranjena njena poslikava v župnijski cerkvi, nekaj fresk na rojstni hiši, ki so danes slabo ohranjene ter znamenje, ki še stoji v Podkraju pri Litiji.
Družina Pregelj je do leta 1915 živela v Trstu, nato pa se je preselila v Ljubljano, kjer se je Mira vpisala na Kraljevo višjo realko. Zrelostni izpit je opravila junija 1922, ko še ni bila stara 17 let. Oče jo je vpisal v Kraljevo umetniško akademijo v Zagrebu. Diplomirala je pred 21. letom. Ohranjeno je njeno diplomsko delo Ciganka (1926, olje). Po diplomi ji je oče plačal študijsko popotovanje po Italiji. Po vrnitvi je živela v Litiji. Prva povojna leta je Mira Pregelj preživljala v revščini, edini dohodek pa je predstavljala materina pokojnina in poljski pridelki, ki jih je prodajala na tržnici. Stanje se je nekoliko izboljšalo, ko so ji leta 1955 podelili status zelo dobrega slovenskega slikarja, s čimer ji je pripadla pokojnina. Leta 1959 ji je država nacionalizirala rojstno hišo, imenovano Farbarjev turn, kjer je živela z materjo in nečakom. Umetniško dušo v Miri Pregelj je prebudil slikar Peter Žmitek, ki jo je učil risanja že v Kraljevi višji realki v Ljubljani. Ohranjene so štiri manjše slike, ki označujejo njen talent in opozarjajo na njeno nadaljnje ustvarjanje.
Umetnostni zgodovinarji označujejo njeno umetniško ustvarjanje na čas pred vojno in na čas po njej. Pred vojno je slikala figuralne kompozicije, tihožitja in krajine, po vojni pa se je bolj posvetila lesorezu in linorezu. Njena prva razstava je bila leta 1928 v Jakopičevem paviljonu, v okviru nastopa Četrte generacije (Nikolaj Pirnat, Miha Maleš, Fran Pavlovec, Janez Mežan, Olaf Globočnik). Prvo samostojno razstavo je imela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1953. Kasneje je razstavljala tudi v drugih slovenskih mestih ter na prostoru celotne Jugoslavije.
18. decembra 1966, ob občinskem prazniku Litije, so odprli razstavo njenih likovnih del tudi v Litiji. V Litiji je ohranjena njena poslikava v župnijski cerkvi, nekaj fresk na rojstni hiši, ki so danes slabo ohranjene ter znamenje, ki še stoji v Podkraju pri Litiji.
