V 2. polovici 19. stoletja je bilo delo v mizarskih delavnicah izredno naporno, saj večinoma še niso poznali lesno obdelovalnih strojev in je delo v celoti potekalo ročno. Prvi stroji na parni pogon so se uvajali konec 19. stoletja in so bili izredno glasni. Parni stroj je poganjal preostale naprave v istem ali višjem nadstropju s posebnim sistemom jermenov.
Mizarske delavnice v Novem mestu so bile v 1. polovici 20. stoletja z nekaj izjemami skromno opremljene s stroji, zato je delo v delavnicah večinoma potekalo ročno. Prve kombinirane stroje, ki so jim znatno olajšali delo in omogočali izdelavo večjih količin izdelkov, so mizarji kupili v 30-ih letih, večinoma pa po koncu 2. svetovne vojne.