Mlečno gospodarstvo je med vsemi področji kmetijstva v 19. in 20. stoletju doživelo največje spremembe – tako glede proizvodnje kakor tudi porabe. Mleka je bilo v kmečkem okolju naše regije v drugi polovici 19. stoletja še v izobilju, vendar so ga morali pridelovalci porabiti sami. Transport mleka in mlečnih izdelkov na mestno tržišče je bil namreč zaradi transportnih možnosti precej omejen. Razvoj transporta in hladilnih naprav pa je spodbudil preobrazbo, ki je privedla do komercializacije mlečnega gospodarstva in s tem do sprememb pri porabi mlečnih izdelkov.
Celjani so se sredi 19. stoletja oskrbovali z mlekom večinoma sami, saj so imeli v mestu po statističnih navedbah 121 krav, v predmestju in v okolici pa še 801. Zelo pomemben izdelek je bil sir, proizvajali pa so ga zlasti kmetje s hribovskih predelov Zgornje Savinjske in Zadrečke doline ter Pohorja; gorski pašniki na obrobju obeh dolin in na Pohorju so namreč v poletnem času preživljali precejšnje črede ovac, koz in govedi. Pri nas so v planinah pasli predvsem jalovo govejo živino in ne krav, kot je bil običaj drugod. Na Menini planini se je konec stoletja paslo še preko 1000 ovac.
Zaradi sezonskega pomanjkanja mesa sta bila na podeželju maslo in smetana pomemben nadomestek, saj sta dvigala energetsko vrednost sicer skromne in enolične prehrane. Predvsem to velja za gorate predele, kjer so mnogim jedem dodajali kot zabelo smetano ali “puter”, to je stopljeno surovo maslo, če je svinjske masti primanjkovalo. Surovo maslo bi se namreč hitro pokvarilo. Vse od srednjega veka dalje je bilo mleko na podeželju pomemben del osnovne prehrane. Zaradi hitre pokvarljivosti tega živila je bila poraba mleka na podeželju vse do druge polovice 19. stoletja zelo velika.
Mleko je v 19. stoletju postalo sestavni del zajtrka, medtem ko je pri kosilu izgubilo svoj pomen; ponovno pa je bilo na mizi pri večerji. Na podeželju je bilo kot kislo mleko dostikrat sestavni ali osnovni del malice. Ob novih pogojih gospodarjenja, s komercializacijo mlečne proizvodnje in s prodorom kave ter krompirja se je marsikaj spremenilo. Mlečno juho s kruhom je pogosto zamenjala krompirjeva juha, mleko pa kava. Komercializacija mlečne proizvodnje je na podeželju omogočila, da so za prodano mleko lahko kupovali kavo in kavne nadomestke. Surovo maslo je na kmečkih mizah zamenjal nov izdelek – margarina.
