Mohamed Reza Pahlavi (1919-1980), iranski šah

Rojen je bil v Teheranu kot sin častnika in šaha Reze Pahlavija. Šolal se je v Švici in na vojaški šoli v Teheranu. 

Na prestol se je zavihtel leta 1941, ko so zavezniki prisilili njegovega očeta k odstopu. V avtoritarnem slogu je želel hitro in na silo s pomočjo zahodnih držav modernizirati staro islamsko državo in začel je s serijo reform. Diktatorstvo in razkošen način življenja sta le še prilila olja na ogenj pri odporu šiitske duhovščine in liberalnih krogov. S pomočjo ZDA mu je leta 1953 komaj uspelo ohraniti oblast, saj ga je želel odstraniti premier M. Mosadek. Leta 1963 je začel z agrarnimi in socialnimi reformami (t. i. bela revolucija) in šiiti so se takoj odzvali s protesti. Priznal je Izrael, ženske so dobile volilno pravico, uvedel program splošnega opismenjevanja v šolah in zakon o delitvi dobička v industriji … Leta 1965 je prišlo do poskusa atentata nanj. Krvave demonstracije so vrhunec dosegle leta 1977, ko je ukinil islamski koledar, umrl pa je tudi sin ajtole Homeinija. Pahlavi je z ženo leta 1979 Iran zapustil in našel zatočišče pri Anvarju Sadatu v Egiptu, kjer je v Kairu zaradi limfoma tudi leta 1980 umrl. Oblast je prevzel ajatola Homeini, ki je bil na čelu protestnikov. Ti dogodki so znani kot iranska revolucija. Ukinjena je bila monarhija in Iran je postal islamska republika.

Poročen je bil s princeso Favzijo (1939-1948), s Sorajo Esfandiari (1951-1958) in s Farah Dibo (od 1959).