“Zavoljo božjasti, ki me je lomila, me obljubi sladka mamica sv. Valentinu (to je bila fraza za take zavete) in dete si res opomore in ko do dobrega shodi, je moralo romati s starši, kolikor se je dalo peš, na Limbarško goro k sv. Valentinu. Ali tega popotovanja ne pomnim, dobro pa neko poznejše v šestem ali sedmem letu, ko smo se šli vdrugič sv. Valentinu zahvaljevat.” (Trdina, Janez: Zbrano delo, 1. knj., 1946, str. 9)