V pesmih se je zatekal tudi k verskim vsebinam in pesnil v tem duhu, kar je povsem razumljivo glede na študij bogoslovja.
Miroslávove verske pesmi navdihuje versko čustvo in te pesmi so bile v Marijinem listu urednikom dobrodošlo verzificirano vzgojno gradivo. Večina med njimi nima osebnejšega značaja, ampak zgolj opisno poročanje, kjer ponavlja kodificirano podobo verskih praznikov in njihovih verskih pomenov (npr. Svéta noč – Kristusovo rojstvo kot odrešitev iz greha itn.) ter na stilni ravni že znane klišeje cerkvene umetne pesmi in cerkvene ljudske pesmi. Pesmi na ravni osebnejšega verskega čustvovanja so redkejše, izražajo pa predvsem željo po umaknitvi iz svetnega v duhovno, kontemplativno bivanje.
Literatura:
Just, F. (2000). Med verzuško in pesmijo: poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. Murska Sobota: Franc-Franc.
