Najstarejši načrt za novo cerkev v Smledniku, ki ga hrani župnijski arhiv, nosi datum 12. marec 1846 in je bil overjen v Ljubljani. Prikazuje tloris, ki se od dejanskega še rahlo razlikuje – cerkvena ladja je dolga le dve obočni poli in ima večji obokan predprostor, prezbiterij pa na vzhodu in zahodu obdajata dve zakristiji, ki izstopata iz stavbne mase. Tudi stranski oltarji so obrnjeni drugače. Po ugotovitvah umetnostnega zgodovinarja dr. Francija Lazarinija je načrte za novo cerkev izdelal dunajski arhitekt Karl Rösner (1804–1869). Izbira arhitekta take veljave je gotovo posledica vpliva, ki ga je imel v Smledniku baron Lazarini s svojo družino. Baronova žena Ana Marija je imela stike z dunajskimi umetniškimi krogi in morda je prav ona prek poznanstev za izdelavo novih načrtov pridobila arhitekta Rösnerja.
Drugi načrt, ki ga prav tako hrani župnijski arhiv in je datiran 11. marca 1847, prikazuje vzdolžne in prečne prereze nove cerkve in se že veliko bolj sklada z njeno resnično podobo. Dodan je le nižji prostor za prezbiterijem, ki ni bil nikoli zgrajen.
Gradbeno dovoljenje za novo cerkev je bilo izdano aprila leta 1847. Zidarski mojster, odgovoren za gradnjo, je bil Anton Brilli. Njegov podpis »Anton Brilli Maurermeister« lahko najdemo na načrtu z 11. marca 1847. Brilli je bil sicer švicarskega rodu, vendar je delal v Ljubljani in kot stavbni podjetnik sodeloval pri raznih večjih gradnjah, med drugim tudi pri gradnji Kazine v ljubljanskem parku Zvezda v letih 1835 in 1837.
Maja leta 1847 so staro cerkev torej podrli in od nje pustili le zvonik. 18. maja 1847 je bil blagoslovljen temeljni kamen za novo stavbo. Najbolj čudovita priča o začetku njene gradnje sta prispevka v Kmetijskih in rokodelskih novicah s 16. in 23. junija 1847, v katerih avtor piše o veliki vnemi župljanov za ta podvig in dobroti lokalnega plemstva, torej Franca Ksaverja Feliksa barona Lazarini, ki je v pošteni meri prispeval k sredstvom za gradnjo.
Cerkev je bila dokončana leta 1849, a so jo začeli za bogoslužje uporabljati že prej. 24. avgusta 1851 jo je posvetil ljubljanski škof Anton Wolf. V steno za glavnim oltarjem je bila ob tej priložnosti vzidana plošča z napisom, ki pravi: »Annis istis 1848&1849 Ecclesia haec fungente Dno Simon Cavallar Parocho aedificata et ab Antistite nostro Antonio Aloysio die 24. Augusti 1851 unacum coemeterio rite festiveque consecrata fuit«, torej: »V letih 1848&1849 je bila ta cerkev zgrajena pod gospodom župnikom Simonom Kavalarjem in s strani našega škofa Antona Alojzija v slovesnem obredu dne 24. avgusta 1851 posvečena skupaj s pokopališčem.
