Razcvet organiziranega turizma ter množične kulture tiskanja in pošiljanja razglednic je konec 19. stoletja spodbudil pionirje jamskega turizma k postavitvi prvega podzemnega poštnega urada na svetu.
Postojnska jama in Pošta Slovenije imata zanimivo skupno 112-letno zgodovino. Pohvalita se lahko z najstarejšim podzemnim poštnim uradom na svetu.
Razvoj tiska in fotografije, uvedba poštnih znamk ter želja ljudi po spoznavanju zanimivih krajev sta v drugi polovici 19. stoletja v Evropi botrovala razcvetu tiskanja in pošiljanja razglednic. Do leta 1894 so bile razglednice redke, nato pa je njihova uporaba strmo narasla. Število odposlanih razglednic iz Postojne in Postojnske jame se je iz leta v leto povečevalo.
Jamska uprava je izkoristila priložnost in na avstrijsko trgovsko ministrstvo na Dunaju naslovila prošnjo za odprtje poštnega urada v jami. Leta 1899 so ob Plesni dvorani zgradili manjši objekt za potrebe poštnega urada. Po dosegljivih informacijah je to najstarejši podzemni poštni urad na svetu, ki sta ga svetovna poštna zveza in avstrijska pošta leta 1901 vključili v seznam poštnih uradov.
Podatki o številu poslanih razglednic so vredni občudovanja. Leta 1909 je bilo na binkoštni ponedeljek v jami 12.000 obiskovalcev, ki so v treh urah odposlali 37.000 razglednic. Leta 1911 so za binkošte odposlali 75.000 razglednic, ob Marijinem vnebovzetju istega leta pa še 47.800 razglednic.
Poštni urad v jami je sprva deloval le ob posebnih priložnostih, po letu 1911 pa redno. V njem so delali štirje poštni uradniki. Pred urad so postavili pet miz z nadstreškom, kjer so obiskovalci lahko pisali razglednice ne da bi jim nanje padale kapljice iz stropa jame. Leta 1911 so med poletno sezono dnevno prodali med 6000 in 11.000 razglednic.
Danes je v Koncertni dvorani urejena razstava o 112-letni zgodovini podzemnega poštnega urada. Obiskovalci lahko kupijo razglednice in posebne znamke z motivi Postojnske jame. Na voljo je tudi razglednica s fotografijo prvega podzemnega poštnega urada na svetu, ki je bila objavljena v dunajskem časniku leta 1911.