Ob razpadu avstro – ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne so Črna, Mežica, Prevalje, Ravne in Dravograd bili del Koroške, del sodnega okraja Pliberk in Labot. Kraji ob Dravi od Mute do Vuhreda so sestavljali okraj Marenberg (Radlje), okraj Slovenj Gradec pa je v porečju Mislinje segal od Otiškega vrha do Hude luknje.
V Mežiški dolini je konec oktobra Andrej Oset v Gostilni tolstovrške slatine sklical predstavnike slovenskih političnih struj Raven, Tolstega vrha in Kotelj, ki so nato 1. 11. 1918 ustanovili
Narodni svet za Mežiško dolino, do 6. novembra pa imenovali občinske odbore. V občinah Tolsti vrh, Guštanj, Kotlje, Prevalje, Št. Danijel, Mežica, Črna in Libeliče so prevzeli začasno upravo vse do občinskih volitev leta 1923. Hkrati z Narodnim svetom so ustanovili tudi
Narodno stražo, enoto za varovanje lastnine in premoženje prebivalcev, ki je štela 28 mož, poveljeval pa ji je poročnik
Franc Sušnik. V Radljah je v prvih dneh novembra prevzel oblast Narodni svet za marenberški okraj, pod vodstvom ing. Franja Pahernika. 1. novembra 1918 je dr. Marko Ipavic prevzel dolžnost okrajnega glavarja slovenjgraškega okraja, h kateremu je spadal tudi zgornji del Dravske doline.
Nestabilno situacijo ob koncu vojne so dodatno zapletli delavski nemiri, ki so izbruhnili povsem spontano, zaradi velikega pomanjkanja hrane. V industrijskih krajih Črna, Mežica, Prevalje in Ravne je skoraj vse leto 1918 primanjkovalo osnovnih živil kot so kruh, moka in mast. 1. novembra 1918 je prišlo do večdnevnih delavskih nemirov, ki so se razširili tudi na območje Dravograda. Lačni civilisti in vojaki so na Prevaljah napadli živilske transporte in privatne trgovine na Ravnah, Prevaljah, Lešah, v Mežici in Črni.
Nemško meščanstvo je prosilo deželno vlado v Celovcu za vojaško pomoč in ker je bila slovenska narodna straža prešibka, se je bilo bati, da bi pod pretvezo vzpostavitve reda in miru v Mežiški dolini vojaštvo iz Celovca zasedlo to dolino za nemško Avstrijo. Zato je predsednik narodnega sveta Andrej Oset prosil za pomoč rojaka
Franja Malgaja.
Avtorica besedila: dr. Karla Oder